Dežela pod Pohorjem

Lepo mi je, lepo mi je, Pohorje zeleno, Pohorje...
Ne resno, očitno mi Štajerske tekme ležijo. Tokrat sva z Benom osvojila prvo mesto. Prvi tek je bil brez napak in tako sva si pritekla še en pogoj za dvojko. Tja se nama sicer še niti malo ne mudi, kaj pa nama manjka v enki?? Ampak je pa fino, ko mali tako lepo laufa. V jumpingu je spet zgrešil vhod v slalom. Vhod, ki je načeloma najlepši, kao, direkt naravnost iz hopa nama dela največ težav. Ampak nič hudega zato. Potem mi je skoraj spet ušel v napačno luknjo v tunelu, pa sem se mu dobesedno nastavila, da tega ni mogel. Drugi tek mi načeloma ni bil preveč všeč. Se je kar malo vlekel. eden od agilitaških kolegov mi je dal idejo, da s seboj nosim brisačo, ki jo zmočim in z njo psa malo ohladim. Ni slaba, še posebej, ker se Ben ne pusti špricat s tušom, kljub temu, da sicer zelo rad čofota po vodi.
Tokrat sva imela navijače tudi iz neagilitaških voda. Za naju je navijala Maja, njena mama in ata Valter, ki je naredil nekaj zelo lepih slikc in ponel tale filmček.