izlet na Vajnež

V soboto smo se z nekaterimi agilitaši odpravili na izlet na Vajnež. V bistvu nisem vedela kaj naj pričakujem. Je bilo kar naporno. Meni je bilo sicer ok, se je pa malo bolj pomatrala hrvaška kolegica Melinda. Ni pričakovala takega vzpona, a na koncu ji je le uspelo. Jaz bom za podobne vzpone v prihodnje potrebovala boljšo opremo. Bila sem precej premočena. Ampak me je dobro premočilo šele proti koncu.

Sicer pa smo se imeli lepo, sijalo je sonce in občutek, ko dosežeš vrh in razgled povrneta vse muke. Je pa bila sreča, posebej za naju s slabšo opremo, da ni toliko snega, ker po snegu je še težje hoditi, pa še bolj mokri bi bili. Greš dva koraka gor in enega dol. Je malce drselo. Tam, kjer smo mi najbolj trpeli, pa so psi najbolj uživali.

Iztok je posnel nekaj slikic.
pa še nekaj slikic z mojega fotoaparata za primerjavo, kaj naredi denar. :)

petarde, petarde, petarde

Vem, da sem to že omanila, ampak res mi grejo petarde pošteno na živce. Ben je že čisto prestrašen in skače v luft zaradi vsake pasje bombice. Kaka samo zgodaj zjutraj, ko ni še nikjer žive duše, čez dan pa na hitro polula vse kar ima v mehurju in me čimprej odvleče domov. Za tekanje naokrog mu sploh ni. Tako ali tako si ga ne upam spustit, ker mi zna od strahu še kam pobegnit. Petarde pokajo kar naprej, poskušam ujet 15 minut miru, da ga v miru peljem ven, pa to ne gre niti ob enajstih zvečer.Tudi, če grem kam v gozd, kao malo ven iz naselja se v daljavi slišijo in ga vznemirjajo. Groza. Uboge živali v tem času. Še mesec nazaj sem se veselila decembra, zdaj pa komaj čakam, da bo vsega tega konec, da bomo lahko normalno živeli naprej.

Vesel božič vsem skupaj želi božiček Ben

Danes mi je Beni pokazal, da še vedno ohranja nekaj svojega nagona in da mu lahko zaupam. Na sprehod sva šla v gozd, ki ga ne poznava. Malo sva raziskovala in ko sva se vračala sem jaz s svojo slabo orientacijo seveda zgrešila pot. Ben pa me je pripeljal na pravo. Točno je vedel po kateri poti sva prišla. Đe prej je hotel zaviti nanjo, pa sem šla jaz po drugi. Se mi je sicer zdelo, da ima on prav, ampak mi je bilo itak vseeno, ker se mi je zdelo, da tudi druga pripelje na izhodišče. Kmalu sem ugotovila, da sem na napačni in mi je Ben kazal pravo. Tako vem, da če se kje kdaj malo zgubim, se lahko prepustim njegovim občutkom, ker on ve. MOj pametni kuža.

rada imam december in decemberski kič.Moti pa me in to zelo pokanje petard. seveda ne zaradi mene, jaz sicer nikoli nisem videla smisla v petradah ampak zdaj me motijo, ker tako nervirajo Bena. Zelo se jih boji. Če poči noče niti lulat ampak sili domov. Tako ga moram že samo zato, da se polula vozit stran od naselja. Na srečo živim ob avtocesti in če grem na drugo stran hrup avtomobilov malo zaduši poke, pa se kuža vsaj toliko sprosti, da opravi svoje potrebe. Včasih pa je hrup mesta in cest lahko tudi koristen :)

Postojna

Jaz sem tako ponosna na mojega pikca. V Soboto 15.decembra se žal nismo udeležili božiča za živali. Egoistično smo šli raje na božično tekmo v Postojno. Beni je tekel super. Lepo mi je sledil in ni delal nikakršnih častnih krogov v nobenem teku. Res super. Sva bila diskvalificirana, ker nama ni šel slalom. Imava pač malček problemov s to rečjo. Na Iliriji, kjer slalom imamo so slaba tla in je po tleh praktično stoječa voda. Samo zaradi slaloma se mi ponavadi ne da zapeljat tja. Ampak se bom. Na snebrjah kjer ponavadi trenirava pa ni slaloma. Tako, da ga res nisva nič vadila. Pa še parkur je bil kar zapleten, sploh del za slalomom, kjer sem se itak spotaknila čez Bena in skoraj padla. Po moje malo prezakomplicirano za enko, ampak nič hudega. Jumping sva odtekla pa lepo, z enim popravljanjem slaloma, potem je pa šlo. Ampak je pa počasen tale moj kuža sem opazila na posnetku. Jaz se praktično sprehajam zraven, pa še lase si lahko popravljam vmes :). Ampak še vedno je bistvo, da mi lepo sledi, ne da leta kar po svoje. Full je priden res.

Drugače pa je bila tudi okolica dvorane fina. Super prostor za sprehajat. Beni je bil zvečer tako utrujen, da niti fehtat ni več mogel.

Sicer pa smo mi že čisto praznično razpoloženi. Smo že postavili smrekco in Ben je poziral pred njo.

Aja še eno stvar sem zvedela. Elo, full dobro Parsonko bojo dal parit. Iiiiiii, jaz bi mela enga malega Parsončka. Kar srce me boli. Kako me dražijo, presneto. Kar naprej si moram govort. Simona, bodi stvarna, bodi stvarna, kaj boš z dvema psoma, tega ne moreš, bolje kvaliteta kot kvantiteta, ampak leglo malih Parsončkov... Kako naj grem mirno mimo tega.

božič za živali

v soboto 15. decembra se bo dogajalo tole

več podrobnosti pa na:
mojpes.net

Tako nevarna posoda za hrano.

Moj kuža je prav smešen. Pojedel bi čisto vse. Njegovo hrano imam spravljeno v velikem hobuki in ko sem ga včeraj polnila, sem mu za večerjo ponudila kar cel hobuk, sem mislila, da se bo zagnal vanj v želji, da izprazne kar celega. Ampak ne, moj pikec, ki to posodo sicer pozna, saj me vedno gleda kako iz nje jemljem hrano, se je je bal. Iz nje je čisto previdno vzel en briketek, ga odnesel stran in pojedel. Potem je počasi previdno prišel po drugega, ga prav tako odnesel stran, po tretjega pa si ni več upal priti. KO sem mu dala hrano potem v njegovo skledo jo je zmazal, kot, da že tri dni ni nič jedel. Smeško mali.

Po izpitu smo šli na prehod in imeli mali photo sesion. Smo naredili full lepe slikice.
Fotografiral je pa Natan.
Več slik je na tej strani

BbH

Ben je maturirl. Danes je naredil BbH s 89 Procenti. NI ravno bleswtel, je pa naredil. POleg sicer ni bil ničemur podoben, ampak ni nikamor pobegnil, samo malo je vohljal po tleh namesto, da bi me gledal, pa malo je zaradi tega zaostajal. Se je pa odlično odrezal na urbanem delu. NI niti treznil ne ob kolesu, ne ob trobečem avtu, ne ob psu, ki je šel mimo. Smešno mi je bilo, ko je mem pripeljal avto in pohupal, pa sem si mislila kaj zdaj ta hupa, pol mi je pa kapnilo, da je to del izpita :) .