Na snežno veselico pod golico ali noro noro

Čez vikend sva šla z Benom na obisk k njegovi best frendici Veni in njenima Cenetu pa Petri. V soboto je bilo malce bolj megleno, danes pa čudovito sončno vreme. Pokrajno je pokrivala debela snežna odeja zato smo se vsaj za letos snega kar naužili. Celo sankala sem se po res veliko letih, noro noro.Takoj v začetku novega leta gremo seveda spet v akcijo. Za nekaj dni pa bo dovolj, saj bomo letos prehod v novo leto preživeli kar v Ljubljani, Beni bo imel čast biti edini moški v ženski družbi, srečko.

Božič 08

Včeraj nas je obiskal božiček. Beni je dobil cel kup daril. Vedno mi je zanimivo kako točno ve kaj je zanj. Ne zanima ga noben paketek, nobena plišasta igrača ki jih že od nekdaj lahko puščam na postelji in na dosegu njegovega gobčka pa se je ne bo niti dotaknil, točno pa ve kaj je zanj in svojega darila se je razveselil kot majhen otrok. Dobil je plišastega hudička, gumijasto kostko, ki jo je uničil v nekaj minutah ampak če on v tem uživa, bistvo je da se on zabava. Poleg tega pa cel kup priboljškov. Božiček je bil priden in je mamici prinesel novo družabno igro, zaradi katere se je božični večer zavlekel v zgodnje jutro. Ampak to ni ustavilo velikega duha. Zjutraj smo kljub temu zlezli na Šmarno goro že navsezgodaj. zahvala gre Mojčki, ki me je vrgla iz postelje in meni, ker sem pozabila izklopiti telefon. Pa kaj če sem bolj malo spala na vrhu nas je čakalo zlato sonce in prečudovit razgled na alpe. Bilo je sicer malček preveč ljudi, kar se tega tiče je bilo včeraj, ko sva bila gor z benom skoraj sama bolje ampak ni pa bilo sončka. Zaradi sonca je bilo tudi prijetno toplo in smo se malo pomartinčkali. Seveda sem preizkušala svoj novi fotoaparat in tu je nekaj izdelkov.

Vesel božič (mal zamudila vem) in zelo zelo srečno in uspešno novo leto želiva vsem

V soboto je bila po dolgemčasu spet tekma. Kar pogrešam to. In po dolgem obdobju deževja tudi suho vreme. Tako sva z Benom uživala v dobri družbi in si z dvema zelo lepima čistima tekoma prislužila še en pokalček. Škoda ker je tekem tako malo.
Še nekaj je. Ela ima tri mladičke dve psički in enega psička. kar srce me boli, ker vem, da bodo šli mimo mene ampak res je, da trenutno niso razmere za še enega kužka. Beni dobi toliko več moje pozornosti.


V nedeljo sem se zbudila v čudovito sončno jutro, ki mi je že samo po sebi polepšalo dan in še kaka dva za naprej. Po tolikemčasu je bilo res prijetno uzreti modro nebo. Seveda smo to takoj izkoristili za izlet. Ker smo malo predolgo spali smo šli na šmarko št.2 Veliko planino seveda in preživeli čudovit dan na snegu, ki ga je tam v izobilju.

Vrbsko jezero

Sobotni dan smo preživeli v pravljici. V osnovi smo šli na izlet v Celovec. Najprej smo se ustavili ob vrbskem jezeru in šli potem v Celovec. Hitro smo ugotovili, da tam ni pravzaprav nič zanimivega, čisto preveč je podoben Ljubljani in se vrnili raje ob jezero, kjer se je dogajala prava božična pravljica. Če hoče kdo doživeti božično vzdušje naj gre tja. Prav kičasto je vse okrašeno,kar je meni všeč, ker mam božični kič rada. Zvočniki visijo na drevesih, tako, da se božične pesmice slišijo povsod, od nekod so pripeljali celo kamele, da predsatvijo božično zgodbo, seveda pa ne manjka niti koz, zajčkov in podobnega. na jezeru so osvetljene jaslice, povsod so lesene hišice s kuhanim vinom in kar pri nas pogrešam, s punčom. Zvečer zakurijo ogenj, da se ob njem greješ medtem ko srkaš kuhančka, zraven pa v živo poje zborček božične pesmice. Za povrh pa je vse začinjeno s snežno odejo. Res je pravljica. In Beni je bil seveda z nami in je užival na snegu.

let it snow

Kakšno bedno vreme, nič pametnega se ne da počet. Če že so padavine bi lahko bile vsaj snežne. Dež pa res nikomur ne koristi :(. No dneve zabijamo s trikcanjem, kmalu posnamem kak film, do takrat pa objavljam le snežne radosti.

pa je šel...

Bil je petek, zunaj je namedlo precej snega, jupiii, z Benijem nisva zdržala pa sva si ga malo privoščila kar ob dveh zjutraj in kot dva otroka nisva mogla spat zato sva v soboto že ob sedmih zjutraj rogovilila naokrog in se šla kepat. Kdo bi spal,če se pa obeta tak žur. In popoldne? Spet snežna žurka. Jaz optimistka sem že mislila da zdaj pa bo, zima in sneg...ampak ne, nedleja zjutraj me je neprijetno presenetila z dežjem. Zdaj so od snega ostali samo še majhni kučki, ok, dovolj veliki za kakšno kepico, ampak veselja je pa konec :( škoda, ampak vsaj en dan je bla žurka.

samo slikce

Zadnje dni res, da nisva počela nič posebej vznemerljivega, kar pa ne pomeni, da fotkič ni delal, tu je nekaj izdelkov iz mojega fotkiča in nekaj ok, priznam iz Nathanovega :)

Krokodil, žaba? Benson :)

Tamar

Po dolgem času se spet oglašam. Če bi Bena kdo vprašal, bi najbrž rekel, da se njegova človeška mama čisto preveč ukvarja z neko rečjo, ki se ji reče služba. Potem pa pride vikend in dežuje. Ampak to soboto smo se kljub slabšemu vremenu odpravili na izlet. Že dolgo sem se odpravljala v Tamar, tako sem se iz sončne Ljubljane odpeljala v oblačne jesenice, naravnost v srce snežne nevihte. Mi je blo kar malo žal, da sem šla na ta konec, ampak ko sem prišla v Kransko Goro se je spet razjasnilo in izlet se je na koncu le izšel kot dobra ideja, sploh ker smo prvič letos doživeli sneeeeg. Baj, mali jack russel pa je sneg doživel prvič v življenju in mislim, da je bil kar navdušen. Pač nismo vedeli, da bo danse cel dan snežilo :) Kar nas veseli, ker sneg obožujemo in sva se z Benom celo popoldne kepala. Naj le pada beli snegec, da bomo lahko končno eno leto zares uživali prave zimske radosti.

Zaprešić, 9.11.08

To je neko mestece ob Zagrebu. In tam se je dogajal hrvaški finale v agilityu. Pa smo šli še mi pogledat če tekme v tujini zgldajo kako drugače kot pri nas. Seveda ne, zasedba je bila skoraj enka kot na vseh naših tekmah, tako na parkurju kot na stopničkah :). No najin prvi tek ni bil ravno briljanten, predvsem zaradi moje zmedenosti. Smolčki so se vlekli v nedogled in mislila sem,da ne bom nikoli na vrsti. POtem pa sem kar naenkrat bila in sem bila vsa zmedena, tako sem odvodila precej porazno, ampak Ben se je vživel in je kar dobro šibal. Polona me je nadrla, kaj sem neki živčna in da me že tri tekme opazuje kako zganjam paniko pred slalomom, naj mu dam tam ukaz kot pred hopom in bo. V jumpingu sem se tako pomirila, se zelo potrudila in odvodila zelo lepo, temu je sledil čist tek in uvrstitev na drugo mesto. Nekaj pa je le drugače na hrvaškem, oni ne štejejo tekov skupaj ampak vsakega posebej, tako se lahko uvrstiš tudi, če si bil v enem teku diskvalificiran. Tako sva kljub diskvalifikaciji v agilitju zsedla drugo mesto tudi v skupnem seštevku. Torej, osvojila sva tudi Hrvaško :). POleg lepe tekme je bilo čudovito sončno tudi vreme, kar prijetno okolje, skoraj preveč urejeno in kljub temu daje ponavadi v konjušnicah mraz, je bilo tokrat prijetno toplo, tako smo res uživali. Škoda res, ker je v tem času tekem tako malo.

sonce, morje, jaz in ti...

V soboto je bilo v Ljubljani sivo deževno dopoldne zato smo se odpavili sonce iskat drugam, kam pa, če ne na obalo. Nekaj malega smo ga res našli. Šli smo na sprehod po Izoli, družba na dveh nogah pa je izkoristila še dneve odprtih vrat v Vina Koper za pokušino njihovega Refoška. Ben bi sicer preživel tudi če mi nebi šli tja ampak mislim da je ob preganjanju ptic po plaži pozabil na take tegobe in vseeno neskončno užival.