Tekma, porezana tačka in Jezersko

Končno sva spet šla na eno tekmo. Benova tačka je zgledala že čisto ok, pa je vseeno na tekmi po nekaj ovirah začel šepat, zao sva šla ven in drugega teka sploh nisva probala tečt. Kljub temu sva preživela lep dan z agilitaši, in zadela cel kup mega nagrad na srećelovu. V soboto je tekma v Portorožu. Moja najljubša, ampak Ben ne bo tekel, ker je brezveze, da rinem z glavo skozi zid. sicer zdaj ne šepa, ampak tudi prejšnji teden ni. Bomo šli pa vseeno vsaj malo pogledat.

Zadnje čase je vreme res porazno in se ne da nikamor it. Privoščila sva si malo morja ampak jaz sem mogla spet zadihat gorenjski zrak, zato smo šli v nedeljo, pa čeprav na bolj penzonistični izlet, pa vendarle, na Jezersko. Prav lepo je bilo spet gledat hribe okoli sebe, Ben pa, glej no glej, je nekako kar pozabil na bolečine in brez težav preganjal kamenčke po vodi. No v resnici je sem in tja malo dvignil tačko.

Nike pa raste in je baje pravi divjak. odlično, bolj bo divja, bolje bo. pa glasna je tudi že. Hmm, to bo še zabava. V ponedeljek jo greva z Benom spet pogledat.

Barje 09

V senci Krima,pod okriljem oragnizatorjev KD Barje smo danes agilitaši preživeli lep dan na prav prijetni tekmi. Ta se je sicer začela z nekaj napetosti, ki smo se je čez dan uspeli otresti, čeprav se bomo z razlogi, ki so jo povzročili še veliko ukvarjali a o tem drugič. Že včeraj sem se odločila, da bom tokrat ubrala drugo taktiko, kot po navadi. Navadno sem šla čez parkur bolj počasi, pa bolj sigurno, da sem prišla čez. Seveda so mi začetne zmage veliko pomenile, počasi pa mi stoničke v enki ne pomenijo več nič, če je Ben tako počasen, da je na stopničkah le zato, ker ima pač srečo, da drugi delajo napake. Zadnjič na treningu je tekel res dobro. Hitro in kar precej je vlekel naprej. Ker sem videla, da zmore, če hoče sem se odločila, da tokrat ne bom tekla na sigurnost, ampak na hitrost. Kletko sem imela blizu štarta, tako sem ga vzela z nje šele tik pred tekom in samo terala. Seveda je Ben še vedno Ben, moja mala počasnela, mislim pa, da je bilo bolje, kot na prejšnjih tekmah in je malce hitreje tekel. In to še ni vse, pravzaprav je odtekel dve nuli. In zdaj sem na svojega dirkača in na drugo mesto, ki sva ga dosegal, res ponosna. Nisva samo imela sreče, ker so vsi ostali delali napake ampak sva se res malo bolj potrudila in si ga zaslužila.

Ložnica 09

Počasi se začenja pravo toplo vreme in letne tekme postajajo prijetne. Vsaj en dan, ko lahko dejansko poležavam na travi skoraj cel dan, se mi ne mudi nikamor, razen na ogled parkurja in sproščeno uživam. Tudi krči v želodcu pred tekmo so minili, živčna nisem več in se na tekmah dejansko samo še sproščam. Seveda brez Ceneta in Mihata tekme nebi bile to kar so. Ben pa... je počasen, počasen. Precej bolj kot v prejšnji sezoni. Bo treba delat predvsem na hitrosti in nič ne bo narobe, če bo malo shujšal. Hmm sem razmišljala a bi šla jutri zjutraj tečt al popoldne na šmarno, pa sem se ravnokar odločila za šmarno, da bo imel še Ben kaj od tega. Ker hodim tečt ob nehumanih urah, ga ne mučim in ne hodi z mano. V glavnem počasi je odtekel agility s 5 kazenskimi točkami, slalom, kaj pa drugega. Ampak to samo zato, ker sem jaz zganjala paniko, sicer bi bilo čisto ok. Jumping je bil brez kazni. Bila sva tretja, v zahvalo vsem ostalim, ki jim uspe biti celo počasnejši od naju :) .

Žalčani so se še za izdelavo pokalov zelo potrudili in smo dobili zeloo simpatične, neklasične pokalčke. Vredno je bilo zmagati, ne samo sodelovati ;)


Neka gospa si je izmislila pasje pivo. Ker po napornem lovu si ona privošči pivo, zasluži si ga pa tudi pes. Prav tako si mi po tekmi privoščimo pivo, zasluži si ga pa tudi Beni :)

Ptuj

Tale fotka je by Iztok Noč, ostale so pa moje :)















Ptujska tekma je ,poleg portoroške seveda, moja najljubša tekma. Res prijetno okolje. Samo vreme je bilo letos precej muhasto. Vroče, pa spet mrzlo, ker je pihalo,dež, pa spet vroče... kot, da je vreme v meni. Ampak drugače je bil čudovit dan, s kofetkanji za dvonožneže, kopanjem, tekanji s pasjimi prijatelji, lovlenjem frizbija in dvema čistima tekoma. Kaj bi si človek še želel boljšega.

Ratitovec (1642 m ) , itd...

Pohod na Ratitovec uspel delno. S Polono in tropom najinih psov sva odšli tja malce naivni in nepripravljeni. Jaz sicer v gojzerjih, v nahrbtniku so se skrivale dereze, ker so pać vedno tam, seveda pa ne gamaše. Polona v supergicah. Zagrizli sva v kolena in premagali prvo strmino, ko nas je presenetil sneg. Seeeeg. Ja ok, če nebi bili v supergah. Nekaj sva se trudili, potem pa ugotovili, da tako ne gre. Sneg se nama je udiral do kolen in celo do pasu. Do vrha bi najbrž bili mokri kot najini cucki :). Tako sva se obrnili in sklenili, da se vrneva kasneje spomladi. Vsaj jaz. Na jasi sva potem malo okepali pse, da so si vsaj malo zaslužili dolgo vožnjo, jih obmetavali s storži in ko naju je začelo zebsti sva se vrnili v vas gornje Dolje, kjer sva parkirali avto. Odločili sva se, da se malce sprahodliva po "zapuščenih" vaseh in sva si izlet pač malce prilagodili. Važno je bilo, da nikjer ni žive duše in so lahko psi mirno noreli. Bili sva tam, kjer je daljši dan, kjer se mestni svet konča. Kjer namesto asfaltnih cest vodi le steza..., sredi ničesar, sredi gora... meni je bilo vseeno všeč. Imeli sva lep razgled, tako ali tako je cilj pot.



Včerajšnja tekma pa...jah Kala je sicer čisto v redu psička ampak včeraj je prišla prvič med toliko psov in je bila malo zmedena in nervozna. Z vsemi bi se igrala, tam pa vsi psi niso ravno za to. Je bilo precej naporno, ker nisem imela boksa, da bi jo lahko dala počivat in je bila potem ves čas z mano. Naporno tudi zanjo.
Nama se pa pozna, da je to prva tekma v sezoni, ker sva bila kar malo zmedena. Ben je po dolgem času falil vhod v slalom in potem je za mostom kar nekaj zabluzil. Sicer sem ga priklicala, da ni šel napačno v tunel ampak je malo zabluzil in tako izgubil še nekaj tako dragocenega časa :). Jumping je bil sicer lep ampak tako počasen, da, ko sem vmes pozabila parkur sem se za trenutek brez problema ustavila in poiskala številko. Aj aj aj, kaj bo s tem mojim Benčkom. Naslednjič dobi malo kofeina.

Kalo sem imela na čuvanju tri dni. Z Benom sta se prvi dan, ko sta prišla domov najprej stolkla, potem, ko sem ju uspela spravit narazen, dat vsakega na svoj prostor, da se malo ohladita sta se pa umirila in potem skupaj kar dobro funkcionirala. Celo jedla sta čisto mirno v istem prostoru, vsak iz svoje sklede seveda :). Pa ja, tud ljubosumni Ben se na koncu vda v usodo :).

4 fun v Novem mestu in prvi nstop naše show skupine.

V Soboto 21.3.2009, na prvi spomladanski dan, ko vreme ni bilo nič kaj spomladansko, je bila v Novem mestu agility tekma 4fun. 4fun sem se uspela kar 4x diskvalificirat. Dvakrat z benom, ki se je odločil, da 4fun pa ne bo tekel in ni. Malo se je premaknil čez nekaj ovir in to je bilo to. Ampak če njemu tako paše, to je bila njegova tekma. S Polono smo se v naši show skupini pogovarjali, da bi prikazali kako se agilitya ne dela in Ben je to vzel preveč zares. spet sem si sposodila Conya, da sem vsaj malo še jaz uživala in se še z njim diskvalificirala. Pač nisem navajena na psa, ki kar šiba. Stari zmešani Cony je res zakon.

Med prvim in drugim tekom pa je naša show skupina prvič nastopila. Po petkovem treningu se čudim, da smo sploh kaj skupaj spravili. V resnici, pa je izgledalo kar dobro. Glede na to, da smo točko vadili 14 dni smo jo izvedli odlično. Malo se moramo še uskladiti in bomo perfektni.

še vedno sva živa

slikala pa tale

Nič takega se zadnje čase ne dogaja. Simona se je odločila, da bo naredila še kakšen izpit, zato mora žrtvovati tudi kako lepo nedeljo za učenje. Tolažim se s tem, da druga pomlad bo pa res samo moja, ko bo končno konec teh izpitov.
Ampak agility tekem vseeno ne izpustiva. Tako smo dve soboti nazaj spet bili v Prestranku. V agilityu sva se diskvalificirala, ker je šel Ben v napačen tune, jumping je bil pa ok. Včeraj je bila lepa valentinova tekma in nama je šlo malo ampak res malo bolje. Ben kar nekaj ni hotel v tunele, oz. ni bil ziher, če res to hočem od njega, tako da sem mu mogla za vsakega 2x rečt, preskočil je obe coni in bil še kar počasen. Tako da ni bil ravno najin najboljši tek. V agilityu sva bila tko 5. Je bil pa boljši v jumpingu, in sva bila na koncu 2. Tudi v skupnem seštevku eukanuba pokala sva bila potem 2. Včeraj je bil namreč tudi Eukanuba finale. Tko kot sem rekla, se mi zdi, da so imena kar povezana s psi. Veni Vidi Vici, Simply the best, Fast&Furious... Tako bi Ben lahko namesto United breed of Benetton bil Let`s go slow :) he he.

tole je slikala pa tale


Poleg agilitya sva tud pridno dejavna v naši show skupini in se pridno učiva trikce. Ampak mislim, da se bomo kar malo pomatral predno bomo dejansko sestavil en program, ker smo vodniki tako super usklajeni, da še ene vrte ne spravimo skupaj tako kot je treba. Boga Polona ko nas mora gledat :)

No toliko, da se ve, da sva še živa.

V soboto je bila po dolgemčasu spet tekma. Kar pogrešam to. In po dolgem obdobju deževja tudi suho vreme. Tako sva z Benom uživala v dobri družbi in si z dvema zelo lepima čistima tekoma prislužila še en pokalček. Škoda ker je tekem tako malo.
Še nekaj je. Ela ima tri mladičke dve psički in enega psička. kar srce me boli, ker vem, da bodo šli mimo mene ampak res je, da trenutno niso razmere za še enega kužka. Beni dobi toliko več moje pozornosti.


V nedeljo sem se zbudila v čudovito sončno jutro, ki mi je že samo po sebi polepšalo dan in še kaka dva za naprej. Po tolikemčasu je bilo res prijetno uzreti modro nebo. Seveda smo to takoj izkoristili za izlet. Ker smo malo predolgo spali smo šli na šmarko št.2 Veliko planino seveda in preživeli čudovit dan na snegu, ki ga je tam v izobilju.

Zaprešić, 9.11.08

To je neko mestece ob Zagrebu. In tam se je dogajal hrvaški finale v agilityu. Pa smo šli še mi pogledat če tekme v tujini zgldajo kako drugače kot pri nas. Seveda ne, zasedba je bila skoraj enka kot na vseh naših tekmah, tako na parkurju kot na stopničkah :). No najin prvi tek ni bil ravno briljanten, predvsem zaradi moje zmedenosti. Smolčki so se vlekli v nedogled in mislila sem,da ne bom nikoli na vrsti. POtem pa sem kar naenkrat bila in sem bila vsa zmedena, tako sem odvodila precej porazno, ampak Ben se je vživel in je kar dobro šibal. Polona me je nadrla, kaj sem neki živčna in da me že tri tekme opazuje kako zganjam paniko pred slalomom, naj mu dam tam ukaz kot pred hopom in bo. V jumpingu sem se tako pomirila, se zelo potrudila in odvodila zelo lepo, temu je sledil čist tek in uvrstitev na drugo mesto. Nekaj pa je le drugače na hrvaškem, oni ne štejejo tekov skupaj ampak vsakega posebej, tako se lahko uvrstiš tudi, če si bil v enem teku diskvalificiran. Tako sva kljub diskvalifikaciji v agilitju zsedla drugo mesto tudi v skupnem seštevku. Torej, osvojila sva tudi Hrvaško :). POleg lepe tekme je bilo čudovito sončno tudi vreme, kar prijetno okolje, skoraj preveč urejeno in kljub temu daje ponavadi v konjušnicah mraz, je bilo tokrat prijetno toplo, tako smo res uživali. Škoda res, ker je v tem času tekem tako malo.

samo za primerjavo

Tako samo za primerjavo, če komu ni jasno zakaj sem vedno ko Ben dobro teče še toliko bolj vesela. To je en klasičen jumping "tek" iz prejšne sezone agilitya.

Finalna tekma državnega prvenstva 2008

V soboto smo preživeli res lep dan v Naklem, na finalni tekmi državnega prvenstva. Benson se je odrezal dobro, v agilityu je preskočil cono na mostu, zato je dobil 5 kazenskih točk, je pa prešišal vse na času(35:53 simetričen čas :)) tako da sem zelo ponosna, spet. V jumpingu je odtekel čist tek. Čeprav se je nekaj ustavljal na slalomu in hotel vohljat, sem ga uspela še pravi čas spravit naprej, da ni šel iz slaloma. Tako sva zaključila na drugem mestu. V skupnem seštevku, pa sva se uvrstila na 4. mesto.
Sem nekako planirala, da bi bila to najina zadnja tekma v enki, ampak sem dobila nasvet, ki je vreden razmisleka in mogoče le še ne bom šla v dvojko. Konec koncev je res, da se mi prav nikamor ne mudi, da bom z Benom najbrž tekmovala še naslednjih 10 let ali več (upam) in grem naprej vedno lahko, nazaj pa ne in če se zdaj Ben in jaz seveda zabavava v enki (kar je glavni razlog tekmovanj) zakaj bi silila nekam naprej, če se mi lahko zgodi, da ga samo zamorim. Tako bova najbrž še malo ostala v enki.

Na tekmo je prišel pogledat tudi eden od mladičkov iz zadnjega legla parsončkov, pa naj kdo reče, da mi mala bela kepica ne pristoji :) Ja ok vem, Ben se definitivno ne strinja z mojo izjavo, po njegovem mi pristoji on, in edino on.

konec dober, vse dobro

zelo sem vesela, da sem se vseeno odločila it na to tekmo. jutraj je sicer še deževalo in imela sem nekaj pomislekov, ampak kaj ko pa sem bila že zmenjena z Majo, zdaj ji nisem mogla rečt, da ne grem ha ha.
Potem je še nekaj rosilo tudi na začetku tekme ampak nič pretresljivega. Popoldne, pa smo se vsi že veselo greli na sončku. Res bi mi bilo žal, če nebi šla in sem vesela, da sem požrla obljubo.

Tudi sicer, je bila to ena izmed bolj prijetnih tekem. Vreme res ravno pravšnje, ravno pravšnje število tekmovalcev, in meni osebno prijeten prostor, z izjemo nekaj stekla po tleh. Na srečo se nihče ni porezal. Beni se je načeloma odrezal precej dobro. V agilitiyu sva se sicer diskvalificirala, ampak je tekel lepo, samo na napačen hop je šel, v jumpingu pa sva odtekla čist tek in bila po času tretja.
Mislim, da je počas čas, da greva malo naprej in greva v kategorijo A2/J2. Saj to razmišljam že dolgo, bova šla v zimski sezoni, brez veze dve tekmi pred koncem sezone. Sem se pa že dolgo nazaj odločila, da greva enkrat ko bova v agilityu diskvalificirana za predtekmovalca. Ker pa je bila to predzadnja letna tekma sem se že v naprej odločila, da grem na tej tekmi za predtekmovalko v dvojko, v vsake primeru. Najbrž se je Ben zato odločil, da se diskvalificirava, če sem rekla, da grem za predtekmovalko ko bo on disk, potem bo on disk :). Mislim, da nama ni šlo tako slabo, ni bil ravno njegov najboljši tek, predvsem pa ne moj najboljši. Bila sem precej zmedena, zato sva se malo lovila ampak sva prišla skozi z eno napako na slalomu. Mislim, da nama bo kar šlo. Čeprav ker načeloma ni poti nazaj mam občasno mal pomisleke, ampak kaj, saj ne morem večno ostat v enki.

Ps.
Branke pač ni bilo.

Kaj je velika skrivnost in presenečenje te tekme? Polona je imela rojstni dan in smo ji pripravili presenečenje. Spekli smo ji torto/e in ji kupili darila. Mislim, da je bila kar prijetno presenečena, tega definitivno ni pričakovala :) Dobila je bilobil, ker ima težave s spominom in bič, da nas bo lahko krotila :) V glavnem vse vkupaj je izpadlo super, sploh ker smo zadnjič na treningu vse skupaj planiral, medtem, ko je imela ona tečaje in ni nič pogruntala. Super akcija.



ps2
Polona se opravičujem ker razkazujem tvoje slike svetu ;)

finalna eukanuba tekma

Danes se je na Hrušci odvijala finalna tekma za Eukanuba pokal. Zjutraj sem bila za odhod zmenjena ob pol osmih in se zbudila deset minut prej. Kot bi to vedela sem si na srečo vso malico pripravila že včeraj zvečer(ponavadi to delam zjutraj). tako sem se lahko samo oblekla, si skuhala kavo, za s sabo seveda, in letela.


Vreme je bilo katastrofalno. Cel dan je deževalo, najprej sicer malo manj, popoldne pa ves čas in vse namočene nas je zeblo kot cucke. Benu je bilo očitno čisto ok, ker je prvič v karieri odtekel dva čista teka, brez napake. Celo v slalom je šel,trening se je obrestoval :) Tako sva zmagala s kar nekaj sekundami prednosti pred ostalimi (ni bilo Ajše ;) ).

V skupnem seštevku Eukanuba pokala pa sva dosegla tretje mesto. Kljub res slabemu vremenu je bil torej dan nadvse uspešen. Brezveze, da pišem kako ponosna sem na naju, ker je v bistvu že celo sezono full priden.
_________________________________________________________
Naslednji teden pa ni nobene tekme in bova prosti vikend izkoristila za sproščanje v Bovcu. Upam, da bo vreme lepše kot danes, da bomo lahko uživali v lepotah pokrajne.
_________________________________________________________
ps
Ne bom hvalila dneva pred nočjo, ampak zdaj sva imela dva treninga rallya in se mi zdi, da gre Benu kar dobro, se full hitro uči, poleg po desni je poštekal praktično takoj in ga dela lepše kot po levi pa tudi vse ostale vaje do zdaj mu grejo precej dobro.

Kolikor sem nad tem kužkom na začetku "obupavala" zdaj mislim, da je res najbolši kuža na svetu, obožujem njegov karakter, energijo, full je ratal priden, pozoren, preden je ratal najboljši pa me je ogromno naučil. Kaj bi si želela bolšega.

tekma na Krimu

Danes je bila še ena spektakularna tekma. Najprej so nas razveselili z novico, da bo v ekipnem agilityu miza. predtem smo jo lahko vadili na koncu parkurja kot zadnjo neobvezno oviro.(ni štela)Ko sem jaz tekla so jo lih nekaj popravljali in nisem mogla probat, pol je pa itak crknila in je ni blo niti v parkurju. Saj mi je načeloma bedna ovira ampak glede na to, da je še nikol nisem delala bi mi bla pa čist ok, v ekipnem teku, ki mi itak nič ne pomeni za sprobat.

V agilityu sem zmagala in to ne le zato, ker sem imela najmanj kazenskih točk. Kljub tljub temu, da je parkur na začetku izgledal kar težek nas je čez prišlo kar nekaj z nulo in vse sem prehitela tudi po času. veseli me, da je Benson vedno boljši in boljši in mislim, da bova tud ta slalom zrihtala. Ampak sem full ponosna na naju. Aja pa full čudno se je danes vedel na štartu, kar gledal je nekam čez ovire in mahal z repom, sem se spraševala, koga zdaj vidi in kam mi bo ušel??? Pa ni nikamor, a je Ben, moj Ben mogoče mahal z repom zaradi ovir???



Ker je bila tekma ekipna je bil jumping open, saj ne da je bil full težek, ampak sem pričakovala disk na kaki napačni luknji v tunel, ampak s temi je bilo vse ok, skočil mi je eno oviro naprej. Ker sem na tek čakala dlje kot sem navajena sem malo pozabila parkur, bila malo zmedena, nisem čist točno vedla kam moram it in sem ga prepozno začela klicat in obračat. se zgodi, drugače je pa tekel ok.

Potem pa je bil tu še ekipni tek. Načeloma nisem v nobeni ekipi ampak smo se vseeno prijavile jaz Vasilija in Nika. ker sta že prej ekipo diskale sem se jaz odločila, da če bo Ben slalom full dobro naredil ga bom kar nagradila in se diskala še jaz. Ampak pol me je malo zaneslo in si nisem mogla pomagat, da nebi nagradila še cone, ker se mi je zdela tega vredna. Vmes enkrat mi je padel kliker z žepa in to je bila pika na I, da se je sodnik razjezil in me poslal dol s parkurja. Ups. Saj ne da bi zdaj vedno na tekmah trenirala ampak ker je vseeno drugače kot trening se mi pa vseeno zdi kdaj ok to narest. Kaj naj jaz, če je Benu edina resna nagrada hrana al pa mogoče kamnčki. Fučka se njemu, če ga sam počoham.Nisem vedela, da v bistvu ne smeš hrane nosit na parkur, tudi če si disk. Jah no blond. Matej je rekel, da bom dobila dodatni napis na majico:če sem blond, prosim ponovi navodila dvakrat :). Ampak ne vem zakaj po ni noben komentiral, ko sem zadnjič na forum veselo pisala, naj ribica naredi tako. Koga briga, važno, da sem jaz zadovoljna čeprav ne maram, da je kdo jezen name, upam, da mi sodnik ne bo preveč zameril :(. Ljudje pač delamo napake, bom pridna, ne bom več.

Sicer pa je bil full vroč dan, sem bla kar mal nervozna(še dobro, da so se kužki lahko vsaj malo namočili v savi,

poleg tega sem čist preveč prijazno raztalala svojo kavo in sem bla pol na turkeju in full sem si želela mal kokakole, tko da zdaj končno uživam v svoji dozi kofeina.

selca 2008

Saj vem, da sem rekla, da ne bom hodila na vse tekme, ampak samo na tiste blizu Ljubljane. Ampak to je bilo, ko so bile moje finančne zmožnosti zelo omejene, zdaj mi gre malo bolje, agility me je zasvojil in brez njega mi živeti ni :)
Danes je bila tekma v Selcah. zelo zabavno se je že začela s super izgubo. Spet. Sem si mislila, če imam vinjeto grem pa na avtocesto. proti škofji loki, kakšna neumnost. Moja majica help me i am blond mi je danes povsem ustrezala. Tako sva z Majo do Škofje rable sekoraj uro namesto 20 min. Prvi benov tek je bil v redu, se mi zdi da je kar šibal, samo 5 pik sva dobila na slalomu, kje pa. Tokrat je bila pridna Vasilija in Ajšo lepo pripeljala skozi parkur z lepimi conami, tako naju je premagala ampak v času sva jo pa našišala :) Sem pnosna na Bena, ker to pomeni, da se on celo premika. Drugi tek pa...slalom, slalom, slalom...dobesedno, ponavljala sva ga trikrat. tretjič mu je uspelo, tako sva pristala na tretjem mestu s 27 kazenskimi pikami. Toliko o konkurenci :). Po eni strani je smešno da sem na stopničkah s toliko kazenskimi pikami, po drugi strani pa je namesto slaloma tekel lepo. tale slalom je treba pa res natrenirat in full, full nagrajevat.

Ker želim spoznat čim več kinoloških disciplin sem se odločila, da grem z Benom na tečaj rally obedienca. Začnem v ponedeljek, komaj čakam. Lani sem že razmišljala o tem, pa sem se nekaj izgovarjala, da nočem nič takega delat, dokler ne naredim vseh izpitov, ker potem počnem vse drugo raje kot to, da se učim, ampak to ne drži. Dokler sem še študentka imam časa na pretek, tako, da, ni izgovora!

ps
Sem bila opozorjena, da nisem napisala kako so me hotel v gostilni Pujs v Železnikih "nategnt". Najprej sem dobila v košarici s kruhom odgriznjeno žemljo, jaki, potem pa so mi hoteli za kalamare raćunat 1,5€ več kot je pisalo v meniju. ker je Cene čist slučajno pogledal račun je videl, da se cene ne ujemajo. POl je bla pa še natakarca tečna in mi je vrgla tist dnar, kot, da sem jaz kriva, da sem jih odkrila, ne oni k so me hotl ogoljufat...

agility 4fun-barje

Agility for fun je sproščena tekma, kjer vsi malo trenirajo in kar je najbolj zanimivo, sprobavajo svoje zmožnosti na drugih psih. Benson sicer ni tak pes, ki bi ga komu posodila, razen če jaz nebi tekla z njim. Ampak to ne gre. :) Sem si pa jaz sposodila enega. Parosna Conya. Saj Beni je kar dobro tekel danes. Sicer je imel disk v agilitiyu zaradi slaloma pa tudi potem sva se malo lovila ampak je dobro tekel. Na koncu, ko smo tekli še en agility tek sem razmišljala, če bi sploh tekla z njim, pa je tekel bolje kot v obeh tekih prej. Tako je bila to dobra odločitev. Sicer je šel na en naroben hop ampak je kar šibal.Aja pa slaloma ni bilo.
Ampak Cony. To je pa nekaj čisto drugega. Šiba kot strela, nič ga ni treba spodbujat in prosit in čisto vseno mu je očitno s kom bo tekel, samo da teče. Res je, da se je že Ben zelo popravil in je zdaj teči z njim veliko bolj zanimivo kot včasih ampak s takim odpulenim parsonom je pa zadeva čisto nekaj drugega. Jaz sem navdušena. Kako naj si ne bi potem želela enega takega psa. Saj Ben je krasen in ga oboožujem, ampak za delat pa ni ravno bogvekaj. Lepo je delat z nekom, ki ga ni treba prosit za to. Čeprav sem vesela, ker sem se od Bena veliko naučila je pa fino energijo uporabljat za druge stvari.
Beni pa...ta slalom. Iz njega sem izvlekla, da gre slalom precej hitreje kot včasih. Ampak če gre hitreje pa palce spušča. Smotko mali, noče in noče. Ampak bo, tudi slalom bo delal.

Sicer pa je bil dan čudovit, ravno prav ljudi,fajn parkurčki in glede na to, da je celo noč deževalo vreme odlično. Raj za kužke, ki imajo radi vodo, saj so povsod naokrog ležale velike luže kjer so se lahko kopali. Za nas pa je sijalo na občutek ravno pav prijetno sonce. V resnici pa je bilo tako močno, da smo vsi ožgani. Maji smo ves čas govorili naj se skrije, ker jo je opeklo. Jaz sem imela majico z rokavi in me po ramah ni ožgalo, tako nisem uspela ugotoviti, da sem v obraz rdeča, kot bi me ravnokar vzeli iz pečice. Sem bila prej dva dni na morju, pa se mi nič ne pozna, včeraj nas je pa na barju čist zažgalo. :)

in še filmček seveda

Portorož

slike: Andraž Cerar&CO
V soboro, 12.07.08 smo imeli agility tekmo v Portorožu. Kako le ne bi bila to ena mojih najljubših tekem. Je nočna. Začne se šele ob štirih popoldne, tako je vroče le kratek čas, pa še v tem času se seveda lahko ohladimo v morju. Poleg tega, da je zraven morje in je zato vzdušje na tekmi še posebej sproščeno in zanimivo in zabavno je tudi zelo zanimivo, da je tekma nočna, vzdušje pod reflektorji je nekaj posebnega. Sproščeno pa je tudi zato, ker je znana reprezentanca za svetovno prvenstvo in ni več tega pritiska nad tekmovalci. Na svetovno gre 9 psov od tega jih je kar 8 članov najinega kluba agility ilirija. Seveda sva ponosna na dejstvo, da sva člana tako dobrega kluba. Za large bo naše barvezastopala tudi Benova zelo dobra prijateljica Veni. Nanjo sva še posebej ponosna. Potem gre tja še nekaj že uveljavljenih članov. Poleg Veni in Petri pa posebej čestitava še Urški in njeni Lu ter Katarini in Tari, ki grejo tja tudi prvič. Vsem želiva valiko sreče.

Nisem pa ponosna le na njih ampak tudi na naju z Benom. Domov sva spet prinesla en ogromen pokal, ki sva si ga prislužila s prvim mestom. Glede na to, da je bilo na najinem prvem teku še zelo vroče sem upala, da se bo Ben sploh premaknil. malo sem ga zmočila pa je šibal celo bolj kot potem zvečer, ko ni bilo več vroče. Ponovno je zgrešil vhod v slalom, moja napaka, tako sva dobila 5 kazenskoh točk. V jumpingu se je nekoliko bolj vlekel. Ampak tek je bil tokrat brez napak.
agility

jumping

Barbara, Gas in Xsara imajo v Strunjanu vikend in so nas tja povabili že v petek. Tako smo tekmo izkoristili še za dva dni užitka na obali več. Pri Barbari pa so bili še Daša in njena mami Vladka s svojo pasjo skupinico in Vinko z Galo, tako naj je bilo kar dosti. Glede na veliko število psov mislim, da so se kar lepo vedli. le en opaznejši prepir smo imeli. V soboto zjutraj pa me(nas) je Vladka osrečila s panoramskim letom nad slovensko obalo. Letenje obožujem(nekoč sem sanjala, da bom naredila izpit za jadralsko letalo, pa ga zaradi zdravstvenih težav ne morem) in nič boljšega se mi ni moglo zgoditi kot to. Dan je bil res popoln.

Domžale, 28.6.08

Včeraj sva se na tekmi v Domžalah v prvem teku odrezala odlično. Nisva prekoračila standardnega časa in ponovno s čistim tekom sva se uvrstila na prvo mesto. Tudi po času sva bila druga ampak so bili ostali res zelo počasni, tako, da s samim časom se še ni za hvalit. Ampak tek je bil pa zelo lep, čist tekoč, brez enega samega izgreda. Poleg najine lanske prve nule, ki se nama je zelo posrečila po mojem najlepši tek do sedaj. Ne vem, bom mogla pogledat posnetek, da to potrdim. Ker pa ne morem bit zdaj vedno na stopničkah in pridet skozi je Ben poskrbel, da sva se diskvalificirala v drugem teku. Včasih enostavno izklopi slušni aparat, se odloči, da bo nekam šel in tako je bil na parkurju tunel, ki se je njemu zdel strašno vabljiv, pa je šel skozi, čeprav še ni bil na vrsti.Takoj na začetku. Ampak tudi preostali del tega teka je bil kar lep in tekoč tako da mu je oproščeno. Tudi tu moram pogledat posnetek, da vidim če sem jaz kriva, ker sem se kakorkoli čudno postavla ali je bila tokrat to res njegova krivda. Ampak sva vseeno dobila medaljico za prvo mesto v agilityu.

Sicer pa smo preživeli lep dan, malo je pihljalo, tako, da je malo omililo vročino. Sem pa bila zlo utrujena in sem imela še nekaj opravkov zato sem tekmo zapustila še pred koncem. Zvačer sem padla v posteljo zelo zgodaj in posledica tega je, da sem se danes zbudila ob šestih zjutraj čila in spočita, zvečer bom pa spet ob devetih koma.
Ampak ker moram jutri zjutraj spet bolj zgodaj vstat nič hudeega. Jutri gremo namreč na morjeeeeeeeeee. Jeeee, pa sem dočakala. Ben gre seveda z mano.

UPS I DID IT AGAIN

V soboto sva na ljubljanski tekmi spet rasturala. No ni čisto res. Spet sva zmagala, ampak je bil Ben zelo počasen. Dobila sva kazensko točko in pol na času in 5 kazenskih točk, ker je spet zgrešil vhod v slalom. Klasika. Ampak kljub temu, da sva bila tako počasna sva premagala ostale, ker so imeli ti še več kazenskih točk. Jumping sva odtekla brez napake, sem pa jaz smotka skoraj tekla v japankah. Na srečo je sodnik pred najinim tekom nekaj prčkal naokoli, Iztok me je pa medtem opozoril, da nimam superg. Tako sem se hitro tekla preobut in potem vsa zmedena odtekla parkur, še sedaj ne vem kako mi je ratalo to narest pravilno. Mogoče pa mi je šlo ravno zato tako dobro, ker nisem imela časa, da bi bila živčna in sem tekla čisto instinktivno.

Zdaj se je Beni vdal v usodo in teče agility lepo pozorno in je dokazal, da lahko odteče parkur brez svojih častnih krogov in podobno. Dosegla sem torej svoj prvi cilj, odteči parkur sploh in se uvrstiti na katerokoli mesto, potem sem uresničila to, da je odtekel parkur brez napake in tudi prvo mesto imam. Čas je, da si postavim višje cilje. Zdaj je moj naslednji cilj, da sva toloko hitra, da ne dobivava kazenskih točk na času, pa seveda, da zrihtava ta slalom, ki je navadno odvisen od tega, kako ga jaz pripeljem pred vhod. Ko bova tekla, tekla, tekla, bova pa probala teči vedno hitreje. Ampak zdaj sem res vesela, da končno sploh laufa in se počutim konkurenčno in tek z njim je postal užitek.

Dežela pod Pohorjem

Lepo mi je, lepo mi je, Pohorje zeleno, Pohorje...
Ne resno, očitno mi Štajerske tekme ležijo. Tokrat sva z Benom osvojila prvo mesto. Prvi tek je bil brez napak in tako sva si pritekla še en pogoj za dvojko. Tja se nama sicer še niti malo ne mudi, kaj pa nama manjka v enki?? Ampak je pa fino, ko mali tako lepo laufa. V jumpingu je spet zgrešil vhod v slalom. Vhod, ki je načeloma najlepši, kao, direkt naravnost iz hopa nama dela največ težav. Ampak nič hudega zato. Potem mi je skoraj spet ušel v napačno luknjo v tunelu, pa sem se mu dobesedno nastavila, da tega ni mogel. Drugi tek mi načeloma ni bil preveč všeč. Se je kar malo vlekel. eden od agilitaških kolegov mi je dal idejo, da s seboj nosim brisačo, ki jo zmočim in z njo psa malo ohladim. Ni slaba, še posebej, ker se Ben ne pusti špricat s tušom, kljub temu, da sicer zelo rad čofota po vodi.
Tokrat sva imela navijače tudi iz neagilitaških voda. Za naju je navijala Maja, njena mama in ata Valter, ki je naredil nekaj zelo lepih slikc in ponel tale filmček.