tekma na Krimu

Danes je bila še ena spektakularna tekma. Najprej so nas razveselili z novico, da bo v ekipnem agilityu miza. predtem smo jo lahko vadili na koncu parkurja kot zadnjo neobvezno oviro.(ni štela)Ko sem jaz tekla so jo lih nekaj popravljali in nisem mogla probat, pol je pa itak crknila in je ni blo niti v parkurju. Saj mi je načeloma bedna ovira ampak glede na to, da je še nikol nisem delala bi mi bla pa čist ok, v ekipnem teku, ki mi itak nič ne pomeni za sprobat.

V agilityu sem zmagala in to ne le zato, ker sem imela najmanj kazenskih točk. Kljub tljub temu, da je parkur na začetku izgledal kar težek nas je čez prišlo kar nekaj z nulo in vse sem prehitela tudi po času. veseli me, da je Benson vedno boljši in boljši in mislim, da bova tud ta slalom zrihtala. Ampak sem full ponosna na naju. Aja pa full čudno se je danes vedel na štartu, kar gledal je nekam čez ovire in mahal z repom, sem se spraševala, koga zdaj vidi in kam mi bo ušel??? Pa ni nikamor, a je Ben, moj Ben mogoče mahal z repom zaradi ovir???



Ker je bila tekma ekipna je bil jumping open, saj ne da je bil full težek, ampak sem pričakovala disk na kaki napačni luknji v tunel, ampak s temi je bilo vse ok, skočil mi je eno oviro naprej. Ker sem na tek čakala dlje kot sem navajena sem malo pozabila parkur, bila malo zmedena, nisem čist točno vedla kam moram it in sem ga prepozno začela klicat in obračat. se zgodi, drugače je pa tekel ok.

Potem pa je bil tu še ekipni tek. Načeloma nisem v nobeni ekipi ampak smo se vseeno prijavile jaz Vasilija in Nika. ker sta že prej ekipo diskale sem se jaz odločila, da če bo Ben slalom full dobro naredil ga bom kar nagradila in se diskala še jaz. Ampak pol me je malo zaneslo in si nisem mogla pomagat, da nebi nagradila še cone, ker se mi je zdela tega vredna. Vmes enkrat mi je padel kliker z žepa in to je bila pika na I, da se je sodnik razjezil in me poslal dol s parkurja. Ups. Saj ne da bi zdaj vedno na tekmah trenirala ampak ker je vseeno drugače kot trening se mi pa vseeno zdi kdaj ok to narest. Kaj naj jaz, če je Benu edina resna nagrada hrana al pa mogoče kamnčki. Fučka se njemu, če ga sam počoham.Nisem vedela, da v bistvu ne smeš hrane nosit na parkur, tudi če si disk. Jah no blond. Matej je rekel, da bom dobila dodatni napis na majico:če sem blond, prosim ponovi navodila dvakrat :). Ampak ne vem zakaj po ni noben komentiral, ko sem zadnjič na forum veselo pisala, naj ribica naredi tako. Koga briga, važno, da sem jaz zadovoljna čeprav ne maram, da je kdo jezen name, upam, da mi sodnik ne bo preveč zameril :(. Ljudje pač delamo napake, bom pridna, ne bom več.

Sicer pa je bil full vroč dan, sem bla kar mal nervozna(še dobro, da so se kužki lahko vsaj malo namočili v savi,

poleg tega sem čist preveč prijazno raztalala svojo kavo in sem bla pol na turkeju in full sem si želela mal kokakole, tko da zdaj končno uživam v svoji dozi kofeina.

agility 4fun-barje

Agility for fun je sproščena tekma, kjer vsi malo trenirajo in kar je najbolj zanimivo, sprobavajo svoje zmožnosti na drugih psih. Benson sicer ni tak pes, ki bi ga komu posodila, razen če jaz nebi tekla z njim. Ampak to ne gre. :) Sem si pa jaz sposodila enega. Parosna Conya. Saj Beni je kar dobro tekel danes. Sicer je imel disk v agilitiyu zaradi slaloma pa tudi potem sva se malo lovila ampak je dobro tekel. Na koncu, ko smo tekli še en agility tek sem razmišljala, če bi sploh tekla z njim, pa je tekel bolje kot v obeh tekih prej. Tako je bila to dobra odločitev. Sicer je šel na en naroben hop ampak je kar šibal.Aja pa slaloma ni bilo.
Ampak Cony. To je pa nekaj čisto drugega. Šiba kot strela, nič ga ni treba spodbujat in prosit in čisto vseno mu je očitno s kom bo tekel, samo da teče. Res je, da se je že Ben zelo popravil in je zdaj teči z njim veliko bolj zanimivo kot včasih ampak s takim odpulenim parsonom je pa zadeva čisto nekaj drugega. Jaz sem navdušena. Kako naj si ne bi potem želela enega takega psa. Saj Ben je krasen in ga oboožujem, ampak za delat pa ni ravno bogvekaj. Lepo je delat z nekom, ki ga ni treba prosit za to. Čeprav sem vesela, ker sem se od Bena veliko naučila je pa fino energijo uporabljat za druge stvari.
Beni pa...ta slalom. Iz njega sem izvlekla, da gre slalom precej hitreje kot včasih. Ampak če gre hitreje pa palce spušča. Smotko mali, noče in noče. Ampak bo, tudi slalom bo delal.

Sicer pa je bil dan čudovit, ravno prav ljudi,fajn parkurčki in glede na to, da je celo noč deževalo vreme odlično. Raj za kužke, ki imajo radi vodo, saj so povsod naokrog ležale velike luže kjer so se lahko kopali. Za nas pa je sijalo na občutek ravno pav prijetno sonce. V resnici pa je bilo tako močno, da smo vsi ožgani. Maji smo ves čas govorili naj se skrije, ker jo je opeklo. Jaz sem imela majico z rokavi in me po ramah ni ožgalo, tako nisem uspela ugotoviti, da sem v obraz rdeča, kot bi me ravnokar vzeli iz pečice. Sem bila prej dva dni na morju, pa se mi nič ne pozna, včeraj nas je pa na barju čist zažgalo. :)

in še filmček seveda

Portorož

slike: Andraž Cerar&CO
V soboro, 12.07.08 smo imeli agility tekmo v Portorožu. Kako le ne bi bila to ena mojih najljubših tekem. Je nočna. Začne se šele ob štirih popoldne, tako je vroče le kratek čas, pa še v tem času se seveda lahko ohladimo v morju. Poleg tega, da je zraven morje in je zato vzdušje na tekmi še posebej sproščeno in zanimivo in zabavno je tudi zelo zanimivo, da je tekma nočna, vzdušje pod reflektorji je nekaj posebnega. Sproščeno pa je tudi zato, ker je znana reprezentanca za svetovno prvenstvo in ni več tega pritiska nad tekmovalci. Na svetovno gre 9 psov od tega jih je kar 8 članov najinega kluba agility ilirija. Seveda sva ponosna na dejstvo, da sva člana tako dobrega kluba. Za large bo naše barvezastopala tudi Benova zelo dobra prijateljica Veni. Nanjo sva še posebej ponosna. Potem gre tja še nekaj že uveljavljenih članov. Poleg Veni in Petri pa posebej čestitava še Urški in njeni Lu ter Katarini in Tari, ki grejo tja tudi prvič. Vsem želiva valiko sreče.

Nisem pa ponosna le na njih ampak tudi na naju z Benom. Domov sva spet prinesla en ogromen pokal, ki sva si ga prislužila s prvim mestom. Glede na to, da je bilo na najinem prvem teku še zelo vroče sem upala, da se bo Ben sploh premaknil. malo sem ga zmočila pa je šibal celo bolj kot potem zvečer, ko ni bilo več vroče. Ponovno je zgrešil vhod v slalom, moja napaka, tako sva dobila 5 kazenskoh točk. V jumpingu se je nekoliko bolj vlekel. Ampak tek je bil tokrat brez napak.
agility

jumping

Barbara, Gas in Xsara imajo v Strunjanu vikend in so nas tja povabili že v petek. Tako smo tekmo izkoristili še za dva dni užitka na obali več. Pri Barbari pa so bili še Daša in njena mami Vladka s svojo pasjo skupinico in Vinko z Galo, tako naj je bilo kar dosti. Glede na veliko število psov mislim, da so se kar lepo vedli. le en opaznejši prepir smo imeli. V soboto zjutraj pa me(nas) je Vladka osrečila s panoramskim letom nad slovensko obalo. Letenje obožujem(nekoč sem sanjala, da bom naredila izpit za jadralsko letalo, pa ga zaradi zdravstvenih težav ne morem) in nič boljšega se mi ni moglo zgoditi kot to. Dan je bil res popoln.

Dežela pod Pohorjem

Lepo mi je, lepo mi je, Pohorje zeleno, Pohorje...
Ne resno, očitno mi Štajerske tekme ležijo. Tokrat sva z Benom osvojila prvo mesto. Prvi tek je bil brez napak in tako sva si pritekla še en pogoj za dvojko. Tja se nama sicer še niti malo ne mudi, kaj pa nama manjka v enki?? Ampak je pa fino, ko mali tako lepo laufa. V jumpingu je spet zgrešil vhod v slalom. Vhod, ki je načeloma najlepši, kao, direkt naravnost iz hopa nama dela največ težav. Ampak nič hudega zato. Potem mi je skoraj spet ušel v napačno luknjo v tunelu, pa sem se mu dobesedno nastavila, da tega ni mogel. Drugi tek mi načeloma ni bil preveč všeč. Se je kar malo vlekel. eden od agilitaških kolegov mi je dal idejo, da s seboj nosim brisačo, ki jo zmočim in z njo psa malo ohladim. Ni slaba, še posebej, ker se Ben ne pusti špricat s tušom, kljub temu, da sicer zelo rad čofota po vodi.
Tokrat sva imela navijače tudi iz neagilitaških voda. Za naju je navijala Maja, njena mama in ata Valter, ki je naredil nekaj zelo lepih slikc in ponel tale filmček.

Ptuj 2008

Lani enkrat aprila sva šla prvič na tekmo na Ptuj. Ben je med tekom pozdravil vse naokoli a ni bil tako slab, kasneje je pokazal še slabše teke. Potem smo v njegov agility vložili veliko truda. Jaz in vsi tisti, ki so nama pomagali z nasveti. Včeraj sva imela obletnico in sva spet tekmovala na Ptuju. Pokazali so se rezultati dela in bila sva tretja. Po prvem krogu pa celo prva. Nisva sicer odtekla brez napak, ker je moj pikec v zagonu preskočil cono, a to je problem s katerim se bova ukvarjala še malo kasneje. Zdaj bomo še malo vložili v motivacijo, da se bojo lepi teki nadaljevali. Res sem vesela.
Tudi tako je bil včeraj prijeten dan. Malo je vmes pihalo in se ohladilo, sicer pa nas je grelo toplo spomladansko sonce. Pa tudi okolica Ptuja je lepa in ob vadbišču je potok v katerega so se psi lahko šli hladit.






Sem razmišljala, če bi objavila še svoja prva dva teka, pa sem jih pogledala in sem si premislila :). Mogoče naslednje leto :)

Prestranek 2.3.08

Včeraj je bila še ena full lepa tekma v Prestranku pri Postojni.Je bilo zelo toplo, tako smo se, ko nismo tekmovali, martinčkali na sončku. Spet smo jedli, naslednjič pa res ne bom :) (bomo vidli,če pravljice obstajajo :) )No pa še glavna informacija. Z Benom sva uspela odtečt dva zelo lepa teka. V prvem je bila edina napaka, da mi je ušel iz slaloma, sicer pa je celo tekel malo hitreje in če nebi bila jaz živčna in bi ga bolj spodbujala, bi še hitreje. Bila sva tretja od šestih uvrščenih, kar res pomeni, da ni bil najpočasnejši, ampak je res nekaj dosegel. V drugem teku, pa sem ga na začetku nekaj čudno postavila in je skočil mimo ovire, potem pa nisem vedela kaj narest in sem tam zgubila precej časa, ko sem le dojela, da grem lahko nazaj in ponovim hop ter tečem dalje je šlo spet gladko, razen slaloma, kjer je ponovno ušel ven. Potem so mi razložili, da je bio tisto na začetku izogibanje, kar pomeni, da sva dobila 5 kazenskih pik. Jaz pa nisem vedela, a je to diskvalifikacija al kaj??? Na koncu sva bila četrta. Sodnica Mirja je dala končno parkurje, enki namenjene, res Flahke, kar se je kazalo na številu uvrščenih sploh, ampak tako bi itak moralo biti. Enkasti parkurji za enko, saj je enka namenjena začetnikom in navajanju na tekme sploh, ne pa da te že v enki mučijo z nekimi zapletenimi zadevami. Za to sta potem dvojka in trojka! Res fina tekma in dan nasploh. Jaz sem res vesela, da nama je uspelo, Ben si je pa prislužil slastno nagrado.


agility


jumping

Filmčke nam pridno snemaPetrca

Železniki

Mojemu dragemu Beniju se je danes na tekmi v Železnikih scufalo. Odločila sem se, da bom tokrat dobro pripravila oba, sebe in njega. Parkur sem si dobro ogledala da ja nebi kaj zamuštrala. Bena pa sem pripravila preveč. Vklopil je turbo in šibal po parkurju gor in dol, kot zmešan. kaj naj rečem, če bi tekel tako hitro in mi zraven še sledil, nebi imela konkurence, tako pa,... naj video govori sam zase :)

V drugem teku se nama je uspelo povzpeti celo na tretje mesto, vendar z nekaj več kot 20 kazenskimi pikami od enega izogibanja slalomu in prekoračenega časa( Ben je spet malo poziral in lajal naokrog)V bistvu sem ugotovila, da prav rad nastopa. Mislim, da se zaveda, da tako zbuja pozornost, le zakaj bi tekel lep čisti tek, kot drugi dolgočasneži, če je tako veliko več šans, da ga bo kdo opazil :) Pa šele danes zjutraj sem ugotovila, da tudi na prejšnji tekmi v postojni nisem bila diskvalificirana v drugem teku. Tako sem bila navajena na disk v obeh tekih, da mi sploh ni potegnilo, da je bil drugi čisto v redu in sva bila četrta (načeloma lepši tek od današnjega)Torej imava zdaj kar nekaj nediskanih tekov za sabo, kar pa sploh ni tako slabo. V tujini se itak šteje vsak tek posebej (vsaj v Italiji, če se ne motim) ne skupaj kot pri nas. Pri nas je načeloma bolj pomemben agility (pogoje lahko nabiraš samo tam), kot jumping, pa vseeno.

Sicer pa glede na razočaranje ob prihodu na tekmo, kjer so pse postavili v mrzel šotor in jim, razen tekmovalcem na vrsti, prepovedali vstop v dvorano je bil lep dan. Šotor so potem ogreli, okoli dvorane pa so hribčki kamor gre lahko človek na prav prijeten sprehod. Vreme je bilo lepo in spet so poskrbeli za priboljške. Za naslednjo tekmo moram pa še jaz kaj pripraviti.

nemogoče je mogoče

In zgodilo se je. Vedela sem, da bo nekoč prišel tudi ta dan. Moj predragi Beni je postal pravi agilitaš. Uspelo mu je odteči dva teka v enem dnevu in se uvrstiti na celo drugo mesto. Ni bila ne vem kakšna konkurenca sicer, ampak bistvo sta dva odtčena teka. Pri vsakem je sicer dobil pet kazenskih pik. V prvem je pošteno preskočil cono na mostu, za to sem ga pošteno zbrcala zadaj za hišo :), v drugem pa je zgrešil slalom in sva ga mogla ponavljat, ampak v splošnem je tekel lepo in obakrat je pritekel do konca. Jupiiiii!! Sledilo je vsesplošno navdušenje, cviljenje, nagrajevanja, skakanje, objemanje. Priletela je Petra in sva cvilili, od nekod je priletela Polona in se vrgla name, me ojela in smo še malo cvilili in skakali, v glavnem, Beni je absolutni zmagovalec. Še bolj pa sem ponosna na svojega malčka, ko mi Polona povdari, kako ponosna je ona nanj. Konec koncev je eden njenih najbolj zakompiciranih tečajnikov, ki mu uspeva. Seveda sem ji zelo hvaležna za vse nasvete, pa ne le njej ampak še marsi kateri članici KD Ilirije. Vadbišče KD Ljubljana, pa je itak moje srečno vadbišče. Tam je Ben odtekel prvo nulo in ob enem nasploh tek,da se mu tako sploh lahko reče. Brez svojih značilnih častnih krogov. Tako naprej moj dragi Beni. Žal mi je samo, ker zdaj ne morem poklicat mami in ji tega povedat. Ampak mami najbrž tako ali tako že ve, ker vse vidi. Čeprav najbrž ne gleda samo mene ampak tudi moja bratca in Milana. Ampak vseeno.

Sledijo tudi slikce in seveda tudi posnetki :) .


Tudi Ben z zanimanjem spremlaj tekmo


in ben v elementu

Slikala:prvo slikco sigurno Petra Pečar, drugo pa vrag si ga vedi kdo, Petra al pa Andraž al pa ker drug ljubiteljski novo pečeni fotograf iz grupe.

filmčki

Zdaj pravzaprav ne gre za trening, ampak za to, da sem dobila programček za obdelovanje filmčkov in ker me vsaka novost navdušuje, je v bodoče pričakovati presežke filmčkov na tem blogu.

Prvi je na vrsti filmček s treninga agilitya. Moram rečt, da sem z izdelkom kar zadovoljna, na tem posnetku najin trening celo dobro izgleda :).

Benči moj, bolje mu gre v prvem teku, slabše mu gre v drugem. Danes sva prvi tek- agility tekla nulo. Jupi, brez častnih krogov, brez lajanja na sodnika, brez dodatnih točk zaradi prekoračitve časa, v glavnem čisto lepo nulo. Pristala sva na četrtem mestu.(Xsara me je opozorila, da sem pozabila dodat zelo pomemben detajl, ki ga dodajam zdaj. Med tekom naju je zmotil majhen bel kuža, ki je pritekel na parkur, medtem, ko sva midva tekla. Ben je na takšne kužke iz nevem kakšnega razloga nekako alergičen. Polona je rekla, da je že vidla, kako se bota stepla, ampak ne, Beni ga je gladko zignotiral in tekel dalje.Dvojna zmaga :) )
Potem pa ta drugi tek-jumping. Silvo, moj fant, se je nekaj sprehajal ob parkurju in naš mali bučman je pobegnil s parkurja k njemu. Priznam, da sem bila malo razočarana, kako ne, ko pa bi lahko celo stala na stopničkah, ne samo bila uvrščena. Ampak po drugi strani pa sem bila na to pripravljena, tako, da po prvem navalu besa in ko sem v Silvota vrgla Benovo igračo sem se pomirila in se sprijaznila z nastalo situacijo. Ampak bistveno je, da gre Benu na bolje in mogoče še bo kak agility pes iz njega. Tokrat bom objavila tudi posnetek, pa mogoče dodala še kakšnega s častnimi krogi, da se bo končno vedelo o čem je govora. Imava pa vseeno en pogoj za dvojko. Kot da se nama kam mudi :)