Končno sonce-Šmarna gora in Sv.duh

Res je bil en tak blazno lep vikend, kljub temu, da sem v petek in soboto delala. Že od četrtka sije sonce, človeku da to en poseben zagon, po vsem tem dežju. Aprila bo kmalu konec in upam, da bo to upoštevalo tudi vreme.


V četrtek sva to izkoristila tako, da sva praktično celo popoldne preživela na vadbišču. Najprej smo šli na sprehod s Xsaro, nato smo trenirali, potem kar tako malo posedali in uživali na sončku, potem smo šli na sprehod še z Loti, potem smo še malo uživali in pustimo detajle, da smo se zvečer nagradili še z super dobrimi taščinimi palačinkami.
tako nastanejo lepi posnetki ljubke Xsare

Ben in Loti v akciji


V petek sem na žalost popoldne mogla delat, a to še ni razlog, da nebi mogla izkoristit dopoldneva. Pa sva šla na Šmarno goro. Zahotelo se nama je malo družbe in sva zraven povabila še Xsaro in ker k njej spada še Barbara smo tudi njej dovolili, da je šla zraven.
Ben& Xsara na Šmarni gori

Na poti nas je nekaj lovil dež, a se nismo dali, na vrhu je spet sijalo sonce a ozračje je bilo vseeno vlažno, zato je bil razgled nekoliko meglen.

V soboto je bila tekma v Gornji Radgoni a ker je to precej daleč semm se že prej odločila, da na to tekmo ne grem. zato sem tudi pristala na še eno delavno soboto. Ker nisem imela veliko časa sem jo spet mahnila na Šmarno goro, na katero prilezeš v pol ure. Le da sem tokrat nameto na Šmarno na sosednji vrh Grmado. Zdaj bom nekaj časa raje lezla tja, ker je lepše dostopna, pa še manj ljudi je tam, ker na Grmadi ni nobene gostilne in je to za večino ljudi negativna motivacija. Razgled pa še lepši, kot iz Šmarne. Z nama pa sta šla tokrat Tjaša in Capi, Benov nov prijatelj.












V nedeljo sem imela prost cel dan, končno in sem si rekla, da grem nekam malo ven z Ljubljane. Nekam proti primorski. Ker pa se mi je bolj hodilo nisem hotla it ravno na morje, ker se tam ne moreš nikjer sprehajat, razen stalnih poti ob morju, ki pa sem jih tudi že malo naveličana. Tako sem malo pobrskala po netu in našla hrib sv.Duh in sosednji vrh Križna gora. Vrhova sta podobno kot naša Šmarna gora in Grmada oddaljena le nekaj metrov. Tako smo šli najprej pogledat sv. Duh. Na vrhu je stara cerkvica, na vrhu Križne gore pa razgledni stolp. če je nebo res jasno se vidi morje nekje do Benetk. Mi nismo imeli take sreče s čistino neba. Morje se je videlo ravno toliko, da smo lahko določili kje je. Razgled me je malo razočaral, sprehod pa je bil vseeno lep. malo manj kot polovica poti gre preko pašnikov, ki so raj za Bena. Take pašnike, po katerih se podi kot zmešan namreč obožuje. Del poti je sicer po gozdu a vseeno tako redkem, da izleta tja poleti definitivno ne priporočam, ker je sence bore malo. Za ta letni čas, ko sončne žarke še lovimo, pa je izlet idealen. Spet je bil z nama Capi s Tjašo. Kužka sta se zelo izkazala s svojim občutkom za smer. Ko smo hodili gor sploh nismo opazili, da sta se poti vmes ločili, zato nazaj grede, ko smo opazili še drugo nismo imeli pojma, katera je naša. Psa sta samozavestno krenila po eni in smo se odločili, da je najbolje, da jima zaupamo. In res sta nas pripeljala po pravi.














Človek bi lahko takole preživljal vse dni. Kdo si je zmislil, da je treba delat ;(

stroj ki nas prevaža naokoli

Moja druga najljubša domača živalca je moj jekleni konjiček Twigy. Ah ime wsem si ravnokar zmislila, ampak prejšnji je bil dejansko Suzy. No ta naj bo pa Twigy.

Proti Katarini

Danes sva za družbo spet dobila Kalo. Šli smo nasproti Katarini. :) Katarina je vas, pa nismo šli čisto do tja, ker med hišami nimamo kaj početi, je pa od Slavkovega doma nad Mednom do tja kar lep sprehod. Kala in Ben sta se tako podila do onemoglosti. Smo srečali neke nemške al avstrijske al kaj jaz vem turiste in me je teta vprašala, če mam jaz dva psa. Se mi je tako fino zdelo, da sem že rekla ja, pa sem se spomnila, da ni lepo lagati in dodala, no ja, samo čuvam ga :) Ampak je res fino imeti dva kužka in jih gledati, kako se igrata. Seveda je to fino, če sta lepo vzgojena, ne predstavljam si dveh Benov v elementu ;(. oz., si pa si raje ne :).

play time

hvala maycek-bombaycekker si je vzela čas in naju posnela :)

Crazy dogs playing together

Mala Loti

Mala Loti je tako prikupen kuža, da ji moram nameniti njen lasten post. tako živahna in igriva, da je veselje preživljati čas v njeni družbi. Človek bi jo kar vzel domov. Z Benom se odlično razumeta, dovolji ji vse, celo medem ko jem ji pusti, da pleza po meni in prosi za hrano, ki je namenjena njemu. Danes sta se ves dopoldan igrala na travniku. Zdaj moram samo še njenega skrbnika Andreja prepričati, da mi jo posodi za agility, ker se mi zdi, da bi ji šlo odlično.

Včeraj smo pazili šefovo psičko Kalo. Kala je nemška ovčarka in je izredno prijazna in ubogljiva. Na začetku je Ben kazal nekaj znakov ljubosumja, prav tako pa tudi Kala. Čim sem počohala enega je bil že drugi zraven. Ker se je Kala ravno pred kratkim gonila smo imeli enkrat malo zapletov, ker jo je nadlegoval en kuža. Bena je to motilo in je skočil vanj, un pa nazaj nanj. Pa smo imeli en mali pretep. Potem je še Kala posegla vmes in je bila cela štala. Še dobro, da je Ben dovolj majhen, da sem ga lahko dvignila v naročje in smo se šli skrit domov, dokler se ni tisti pes spokal. Potem pa smo se v miru sprehajali. Šli smo na Rašico. Luškan sprehod. Ben in Kala sta se lepo ujela in se igrala. Celo vodo mu je pustila pit iz njene sklede, kar ni v njeni navadi. Prej se nismo, ampak mislim, da se bomo šli večkrat sprehajat skupaj, tudi, ko je ne bomo čuvali. Ben ima novo prijateljico. Super.

Loti

A sem že povedala, da ima Ben novo prijateljico. Malo nemško špičko, Loto. Za enkrat se še težko igrata, ker je mala res majhna in štorasta, ampak Ben jo je full lepo sprejel in začuda sploh ni preveč ljubosumen nanjo, ko jo jaz čoham in pestujem.

Kačenka

Ben je dobil novo prijateljico. Stafordko Kačenko ali lažje Kači. Sprva se je je kar malce bal. Punca ima namreč pri svojih šestih mesecih že dve kili samih mišic več kot Ben in je čisto divja. Za mladička se to, da je poln energije seveda spodobi. Samo Beni je bil čist šokiran, ko ga je takoj "napadla". Presenetljivo ni imel nič proti temu, da je meni lezla v naročje. Skakala je kar naprej. Meni je bila takoj všeč. Ko se je malo privadil pa je tudi Beni začel vrtet svojo rit in sta se že igrala. Na žalost samo v stanovanju, ker je bilo že prepozno za norenje zunaj. Zaradi preveč ovir v stanovanju igra ni trajala ampak komaj čakam, da gremo noret ven, kjer bo tudi Ben bolj sproščen.

rojstni dan

Nekateri ljudje pravijo, da nekateri ljudje svoje pse preveč počlovečimo, včasih jih celo primerjamo z otroci...?

Danes sem Bena najprej peljala na igrišče...


...potem pa še k prijateljici Xsari na praznovanje njenega tretjega rojstnega dne. Zbralo se je kar nekaj psičk in naš Ben, ki je bil brez moške konkurence je bil pravi osvajalec. Veselo so se igrali v parku in za vrhunec vsega rojstni dan proslavili še s torto.


Vaja dela mojstra, če tako lepo poskrbimo za naše kužke, kako razvajeni bodo šele naši otroci. To nam lahko zaupa pa ena od skrbnic, ki je bila z nami in ima celo tudi otroka. na srečo, še je upanje in ne rečejo vsi nori pasjeljubci;" ne, ne midva ne bova imela otrok, bova mela raje kužka." No zaenkrat bomo vsaj pri nas razvajali samo kužke. Komaj čakamo naslednje praznovanje 11. septembra, ko bo dve leti dopolnil Ben. :)