Končno sonce-Šmarna gora in Sv.duh

Res je bil en tak blazno lep vikend, kljub temu, da sem v petek in soboto delala. Že od četrtka sije sonce, človeku da to en poseben zagon, po vsem tem dežju. Aprila bo kmalu konec in upam, da bo to upoštevalo tudi vreme.


V četrtek sva to izkoristila tako, da sva praktično celo popoldne preživela na vadbišču. Najprej smo šli na sprehod s Xsaro, nato smo trenirali, potem kar tako malo posedali in uživali na sončku, potem smo šli na sprehod še z Loti, potem smo še malo uživali in pustimo detajle, da smo se zvečer nagradili še z super dobrimi taščinimi palačinkami.
tako nastanejo lepi posnetki ljubke Xsare

Ben in Loti v akciji


V petek sem na žalost popoldne mogla delat, a to še ni razlog, da nebi mogla izkoristit dopoldneva. Pa sva šla na Šmarno goro. Zahotelo se nama je malo družbe in sva zraven povabila še Xsaro in ker k njej spada še Barbara smo tudi njej dovolili, da je šla zraven.
Ben& Xsara na Šmarni gori

Na poti nas je nekaj lovil dež, a se nismo dali, na vrhu je spet sijalo sonce a ozračje je bilo vseeno vlažno, zato je bil razgled nekoliko meglen.

V soboto je bila tekma v Gornji Radgoni a ker je to precej daleč semm se že prej odločila, da na to tekmo ne grem. zato sem tudi pristala na še eno delavno soboto. Ker nisem imela veliko časa sem jo spet mahnila na Šmarno goro, na katero prilezeš v pol ure. Le da sem tokrat nameto na Šmarno na sosednji vrh Grmado. Zdaj bom nekaj časa raje lezla tja, ker je lepše dostopna, pa še manj ljudi je tam, ker na Grmadi ni nobene gostilne in je to za večino ljudi negativna motivacija. Razgled pa še lepši, kot iz Šmarne. Z nama pa sta šla tokrat Tjaša in Capi, Benov nov prijatelj.












V nedeljo sem imela prost cel dan, končno in sem si rekla, da grem nekam malo ven z Ljubljane. Nekam proti primorski. Ker pa se mi je bolj hodilo nisem hotla it ravno na morje, ker se tam ne moreš nikjer sprehajat, razen stalnih poti ob morju, ki pa sem jih tudi že malo naveličana. Tako sem malo pobrskala po netu in našla hrib sv.Duh in sosednji vrh Križna gora. Vrhova sta podobno kot naša Šmarna gora in Grmada oddaljena le nekaj metrov. Tako smo šli najprej pogledat sv. Duh. Na vrhu je stara cerkvica, na vrhu Križne gore pa razgledni stolp. če je nebo res jasno se vidi morje nekje do Benetk. Mi nismo imeli take sreče s čistino neba. Morje se je videlo ravno toliko, da smo lahko določili kje je. Razgled me je malo razočaral, sprehod pa je bil vseeno lep. malo manj kot polovica poti gre preko pašnikov, ki so raj za Bena. Take pašnike, po katerih se podi kot zmešan namreč obožuje. Del poti je sicer po gozdu a vseeno tako redkem, da izleta tja poleti definitivno ne priporočam, ker je sence bore malo. Za ta letni čas, ko sončne žarke še lovimo, pa je izlet idealen. Spet je bil z nama Capi s Tjašo. Kužka sta se zelo izkazala s svojim občutkom za smer. Ko smo hodili gor sploh nismo opazili, da sta se poti vmes ločili, zato nazaj grede, ko smo opazili še drugo nismo imeli pojma, katera je naša. Psa sta samozavestno krenila po eni in smo se odločili, da je najbolje, da jima zaupamo. In res sta nas pripeljala po pravi.














Človek bi lahko takole preživljal vse dni. Kdo si je zmislil, da je treba delat ;(