Daša nama je prijazno dovolila, da hodiva na treninge k njej. Fino je, če ti da nasvet nekdo, ki obvlada, poleg tega se na trening kar ne spravim, če nisem z nekom zmenjena in tako treniram manj. No zdaj sva pri Daši redno v gostih. Ben je od začetka zelo napredoval. Zadnjič, ko sem gledala stare posnetke sem dojela besede Saša Novaka, ki mi je rekel, da sem dobra, da vztrajam s takim psom. Ampak najbolj sem vesela, ko se Ben nekaj nauči. Se je pa včeraj precej poznala vročina. Benu se nič ni dalo in se je vlekel čez ovire, in kar naprej so ga zanimale neke druge stvari. ampak kljub vsemu mi je sledil. (z izjemo, ko sta na drugi strani vadbišča dva vadila obramo in ju je tekel nalajat. Mislim, da bi z benom res mogla it delat obrambo.) Zanimivo pa je, da se potem Ben, kljub vročini veselo igra z drugimi psi, da ne govorim o pospešku, ki ga dobi, ko je treba it nekoga nalajat. Smo se na koncu malo igrali in metali igračko čez dve in tri ovire in je Daša pogruntala, da zdaj Ben ne bo več tekel celih parkurjev na treningu ampak samo še sklope ovir, ker takrat dobi večje pospeške. Se strinjam.
skok na hrbet
2 comments:
tjasa?
hvala
Post a Comment