nemogoče je mogoče

In zgodilo se je. Vedela sem, da bo nekoč prišel tudi ta dan. Moj predragi Beni je postal pravi agilitaš. Uspelo mu je odteči dva teka v enem dnevu in se uvrstiti na celo drugo mesto. Ni bila ne vem kakšna konkurenca sicer, ampak bistvo sta dva odtčena teka. Pri vsakem je sicer dobil pet kazenskih pik. V prvem je pošteno preskočil cono na mostu, za to sem ga pošteno zbrcala zadaj za hišo :), v drugem pa je zgrešil slalom in sva ga mogla ponavljat, ampak v splošnem je tekel lepo in obakrat je pritekel do konca. Jupiiiii!! Sledilo je vsesplošno navdušenje, cviljenje, nagrajevanja, skakanje, objemanje. Priletela je Petra in sva cvilili, od nekod je priletela Polona in se vrgla name, me ojela in smo še malo cvilili in skakali, v glavnem, Beni je absolutni zmagovalec. Še bolj pa sem ponosna na svojega malčka, ko mi Polona povdari, kako ponosna je ona nanj. Konec koncev je eden njenih najbolj zakompiciranih tečajnikov, ki mu uspeva. Seveda sem ji zelo hvaležna za vse nasvete, pa ne le njej ampak še marsi kateri članici KD Ilirije. Vadbišče KD Ljubljana, pa je itak moje srečno vadbišče. Tam je Ben odtekel prvo nulo in ob enem nasploh tek,da se mu tako sploh lahko reče. Brez svojih značilnih častnih krogov. Tako naprej moj dragi Beni. Žal mi je samo, ker zdaj ne morem poklicat mami in ji tega povedat. Ampak mami najbrž tako ali tako že ve, ker vse vidi. Čeprav najbrž ne gleda samo mene ampak tudi moja bratca in Milana. Ampak vseeno.

Sledijo tudi slikce in seveda tudi posnetki :) .


Tudi Ben z zanimanjem spremlaj tekmo


in ben v elementu

Slikala:prvo slikco sigurno Petra Pečar, drugo pa vrag si ga vedi kdo, Petra al pa Andraž al pa ker drug ljubiteljski novo pečeni fotograf iz grupe.