Železniki

Mojemu dragemu Beniju se je danes na tekmi v Železnikih scufalo. Odločila sem se, da bom tokrat dobro pripravila oba, sebe in njega. Parkur sem si dobro ogledala da ja nebi kaj zamuštrala. Bena pa sem pripravila preveč. Vklopil je turbo in šibal po parkurju gor in dol, kot zmešan. kaj naj rečem, če bi tekel tako hitro in mi zraven še sledil, nebi imela konkurence, tako pa,... naj video govori sam zase :)

V drugem teku se nama je uspelo povzpeti celo na tretje mesto, vendar z nekaj več kot 20 kazenskimi pikami od enega izogibanja slalomu in prekoračenega časa( Ben je spet malo poziral in lajal naokrog)V bistvu sem ugotovila, da prav rad nastopa. Mislim, da se zaveda, da tako zbuja pozornost, le zakaj bi tekel lep čisti tek, kot drugi dolgočasneži, če je tako veliko več šans, da ga bo kdo opazil :) Pa šele danes zjutraj sem ugotovila, da tudi na prejšnji tekmi v postojni nisem bila diskvalificirana v drugem teku. Tako sem bila navajena na disk v obeh tekih, da mi sploh ni potegnilo, da je bil drugi čisto v redu in sva bila četrta (načeloma lepši tek od današnjega)Torej imava zdaj kar nekaj nediskanih tekov za sabo, kar pa sploh ni tako slabo. V tujini se itak šteje vsak tek posebej (vsaj v Italiji, če se ne motim) ne skupaj kot pri nas. Pri nas je načeloma bolj pomemben agility (pogoje lahko nabiraš samo tam), kot jumping, pa vseeno.

Sicer pa glede na razočaranje ob prihodu na tekmo, kjer so pse postavili v mrzel šotor in jim, razen tekmovalcem na vrsti, prepovedali vstop v dvorano je bil lep dan. Šotor so potem ogreli, okoli dvorane pa so hribčki kamor gre lahko človek na prav prijeten sprehod. Vreme je bilo lepo in spet so poskrbeli za priboljške. Za naslednjo tekmo moram pa še jaz kaj pripraviti.