To je neko mestece ob Zagrebu. In tam se je dogajal hrvaški finale v agilityu. Pa smo šli še mi pogledat če tekme v tujini zgldajo kako drugače kot pri nas. Seveda ne, zasedba je bila skoraj enka kot na vseh naših tekmah, tako na parkurju kot na stopničkah :). No najin prvi tek ni bil ravno briljanten, predvsem zaradi moje zmedenosti. Smolčki so se vlekli v nedogled in mislila sem,da ne bom nikoli na vrsti. POtem pa sem kar naenkrat bila in sem bila vsa zmedena, tako sem odvodila precej porazno, ampak Ben se je vživel in je kar dobro šibal. Polona me je nadrla, kaj sem neki živčna in da me že tri tekme opazuje kako zganjam paniko pred slalomom, naj mu dam tam ukaz kot pred hopom in bo. V jumpingu sem se tako pomirila, se zelo potrudila in odvodila zelo lepo, temu je sledil čist tek in uvrstitev na drugo mesto. Nekaj pa je le drugače na hrvaškem, oni ne štejejo tekov skupaj ampak vsakega posebej, tako se lahko uvrstiš tudi, če si bil v enem teku diskvalificiran. Tako sva kljub diskvalifikaciji v agilitju zsedla drugo mesto tudi v skupnem seštevku. Torej, osvojila sva tudi Hrvaško :). POleg lepe tekme je bilo čudovito sončno tudi vreme, kar prijetno okolje, skoraj preveč urejeno in kljub temu daje ponavadi v konjušnicah mraz, je bilo tokrat prijetno toplo, tako smo res uživali. Škoda res, ker je v tem času tekem tako malo.
No comments:
Post a Comment