V soboto sva na ljubljanski tekmi spet rasturala. No ni čisto res. Spet sva zmagala, ampak je bil Ben zelo počasen. Dobila sva kazensko točko in pol na času in 5 kazenskih točk, ker je spet zgrešil vhod v slalom. Klasika. Ampak kljub temu, da sva bila tako počasna sva premagala ostale, ker so imeli ti še več kazenskih točk. Jumping sva odtekla brez napake, sem pa jaz smotka skoraj tekla v japankah. Na srečo je sodnik pred najinim tekom nekaj prčkal naokoli, Iztok me je pa medtem opozoril, da nimam superg. Tako sem se hitro tekla preobut in potem vsa zmedena odtekla parkur, še sedaj ne vem kako mi je ratalo to narest pravilno. Mogoče pa mi je šlo ravno zato tako dobro, ker nisem imela časa, da bi bila živčna in sem tekla čisto instinktivno.
Zdaj se je Beni vdal v usodo in teče agility lepo pozorno in je dokazal, da lahko odteče parkur brez svojih častnih krogov in podobno. Dosegla sem torej svoj prvi cilj, odteči parkur sploh in se uvrstiti na katerokoli mesto, potem sem uresničila to, da je odtekel parkur brez napake in tudi prvo mesto imam. Čas je, da si postavim višje cilje. Zdaj je moj naslednji cilj, da sva toloko hitra, da ne dobivava kazenskih točk na času, pa seveda, da zrihtava ta slalom, ki je navadno odvisen od tega, kako ga jaz pripeljem pred vhod. Ko bova tekla, tekla, tekla, bova pa probala teči vedno hitreje. Ampak zdaj sem res vesela, da končno sploh laufa in se počutim konkurenčno in tek z njim je postal užitek.
2 comments:
A pravilen vhod je, da ima pes prvo palico slaloma na svoji levi?
ja
Post a Comment