Postojna

Jaz sem tako ponosna na mojega pikca. V Soboto 15.decembra se žal nismo udeležili božiča za živali. Egoistično smo šli raje na božično tekmo v Postojno. Beni je tekel super. Lepo mi je sledil in ni delal nikakršnih častnih krogov v nobenem teku. Res super. Sva bila diskvalificirana, ker nama ni šel slalom. Imava pač malček problemov s to rečjo. Na Iliriji, kjer slalom imamo so slaba tla in je po tleh praktično stoječa voda. Samo zaradi slaloma se mi ponavadi ne da zapeljat tja. Ampak se bom. Na snebrjah kjer ponavadi trenirava pa ni slaloma. Tako, da ga res nisva nič vadila. Pa še parkur je bil kar zapleten, sploh del za slalomom, kjer sem se itak spotaknila čez Bena in skoraj padla. Po moje malo prezakomplicirano za enko, ampak nič hudega. Jumping sva odtekla pa lepo, z enim popravljanjem slaloma, potem je pa šlo. Ampak je pa počasen tale moj kuža sem opazila na posnetku. Jaz se praktično sprehajam zraven, pa še lase si lahko popravljam vmes :). Ampak še vedno je bistvo, da mi lepo sledi, ne da leta kar po svoje. Full je priden res.

Drugače pa je bila tudi okolica dvorane fina. Super prostor za sprehajat. Beni je bil zvečer tako utrujen, da niti fehtat ni več mogel.

Sicer pa smo mi že čisto praznično razpoloženi. Smo že postavili smrekco in Ben je poziral pred njo.

Aja še eno stvar sem zvedela. Elo, full dobro Parsonko bojo dal parit. Iiiiiii, jaz bi mela enga malega Parsončka. Kar srce me boli. Kako me dražijo, presneto. Kar naprej si moram govort. Simona, bodi stvarna, bodi stvarna, kaj boš z dvema psoma, tega ne moreš, bolje kvaliteta kot kvantiteta, ampak leglo malih Parsončkov... Kako naj grem mirno mimo tega.