Danes mi je Beni pokazal, da še vedno ohranja nekaj svojega nagona in da mu lahko zaupam. Na sprehod sva šla v gozd, ki ga ne poznava. Malo sva raziskovala in ko sva se vračala sem jaz s svojo slabo orientacijo seveda zgrešila pot. Ben pa me je pripeljal na pravo. Točno je vedel po kateri poti sva prišla. Đe prej je hotel zaviti nanjo, pa sem šla jaz po drugi. Se mi je sicer zdelo, da ima on prav, ampak mi je bilo itak vseeno, ker se mi je zdelo, da tudi druga pripelje na izhodišče. Kmalu sem ugotovila, da sem na napačni in mi je Ben kazal pravo. Tako vem, da če se kje kdaj malo zgubim, se lahko prepustim njegovim občutkom, ker on ve. MOj pametni kuža.

rada imam december in decemberski kič.Moti pa me in to zelo pokanje petard. seveda ne zaradi mene, jaz sicer nikoli nisem videla smisla v petradah ampak zdaj me motijo, ker tako nervirajo Bena. Zelo se jih boji. Če poči noče niti lulat ampak sili domov. Tako ga moram že samo zato, da se polula vozit stran od naselja. Na srečo živim ob avtocesti in če grem na drugo stran hrup avtomobilov malo zaduši poke, pa se kuža vsaj toliko sprosti, da opravi svoje potrebe. Včasih pa je hrup mesta in cest lahko tudi koristen :)