Aj aj aj Limona, Limona. Prvič, ko sem šla na toško čelo sem zelo pozorno gledala pot po kateri sem šla. Potem, pa sem na to kar pozabila in se že večkrat zgubila. Danes sem prišla dol v šentvidu, adijo. Saj ni hujšega, sem se pač še pol ure sprehajala ob cesti. Sicer pa imamo ta teden generalko. Družbo nama dela Kala. Čez vikend smo hoteli na morje, pa nesreča nikoli ne počiva. Dobila sem alergijo na nekaj, noben ne ve na kaj in se morem nekaj dni izogibat soncu, tako se bolj skrivamo doma in po gozdovih :). Ampak v nedeljo gremo vseeno v hribe. Bom pa oblekla majico z rokavi in dala kapco na glavo. Amapk moram izkoristit, če že ne grem na morje. Se bomo šli vseeno najbrž vršt v kakšno jezero, najbrž v Bohinj. Kužkom je itak vseeno, samo, da se dogaja.

Zadnjič sem hotela na obisk k Nike, pa mi je preveč hudo, ko je ne morem kar odpeljat in sem se odločila, da grem tja samo še takrat, ko jo odpeljem. Kar ne morem dojeti, da je res. Se počutim podobno kot pri Benu. Tudi zanj kar nisem mogla dojet, da je to malo sladko bitje zares moje. Vzreditelja zelo dobro skrbita za socializacijo malčkov. Navajata jih že tudi na "agility ovire". Da bo mali to res že v zibko položeno :). Mislim, da mi Metka ne bo preveč zamerila, če ji ukradem eno slikco ali dve ali trei in jo nalepim tukaj.


tu so pa ostale