Saj ne morem verjeti. Pes, ki je len in se mu v vročini ne da niti premakniti, je pripravljen v največji vročini na soncu s polnim šusom, neomejeno letat za kamenčki. Navadnimi belimi kamenčki. Že zadnjič, ko smo bili v iškem Vingardu sem v njegovih očeh opazila podoben pogled ki ga imajo borderji ko gledajo ovire. Psiho kužki. Potem pa sem mu za hec vrgla kameenček tudi na igrišču pred blokom in pokazal je isto navdušenje kot ob vodi. Ampak če kamenček zamenjam za storž ni več isto. On hoče kamenčke. Vesela sem, da sem v njem odkrila nekaj, kar ga tako navdušuje, malo manj pa sem navdušena nad tem, da je to ravno kamenje. Dokler jih samo lovi in pusti na tleh je ok, če bi jih pa začel lovit ali pobirat pa to ne bi bilo preveč ok za njegove zobe, kaj šele, če bi jih začel jest. Mislim, da vseeno ne bom preveč spodbujala tega njegovega navdušenje oz. ga bom probala preusmerit na kaj drugega.