Dežela pod Pohorjem

Lepo mi je, lepo mi je, Pohorje zeleno, Pohorje...
Ne resno, očitno mi Štajerske tekme ležijo. Tokrat sva z Benom osvojila prvo mesto. Prvi tek je bil brez napak in tako sva si pritekla še en pogoj za dvojko. Tja se nama sicer še niti malo ne mudi, kaj pa nama manjka v enki?? Ampak je pa fino, ko mali tako lepo laufa. V jumpingu je spet zgrešil vhod v slalom. Vhod, ki je načeloma najlepši, kao, direkt naravnost iz hopa nama dela največ težav. Ampak nič hudega zato. Potem mi je skoraj spet ušel v napačno luknjo v tunelu, pa sem se mu dobesedno nastavila, da tega ni mogel. Drugi tek mi načeloma ni bil preveč všeč. Se je kar malo vlekel. eden od agilitaških kolegov mi je dal idejo, da s seboj nosim brisačo, ki jo zmočim in z njo psa malo ohladim. Ni slaba, še posebej, ker se Ben ne pusti špricat s tušom, kljub temu, da sicer zelo rad čofota po vodi.
Tokrat sva imela navijače tudi iz neagilitaških voda. Za naju je navijala Maja, njena mama in ata Valter, ki je naredil nekaj zelo lepih slikc in ponel tale filmček.

Morjeee

Slovenija je tako cool država. En dan v gore, drug dan na morje, vmes pa le dobrih 100 kilometrov. Ne le vsak dan na en konec države,tudi v enem dnevu bi šlo čisto brez problema. Tako smo šli danes na izlet na morje. Seveda tudi študentska leta so cool,tako se lahko kar sredi tedna za cel dan odpraviš na izlet. najprej smo šli vAnkaran. Aja, da ne pozabim, imeli smo čast spremljati Capijev prvi izlet na morje. Bil je naravnost navdušen. Skupaj z Benom sta se podila po vodi in lovila kamenje. To je za Bena druga velika zabava poleg snega. Očitno mu je všeč lovit nekaj, kar potem izgine.




Iz Ankarana smo šli v Izolo, natančneje Simonov zaliv. Tam smo se namočili tudi mi, a ne preveč, ker poleg tega, da je naša voda že sama po sebi umazana in nič kaj vabljiva, je morje še polno meduz.


Tako smo namočili bolj gležnje kot kaj drugega idino Tjaša je pogumno zaplavala. Kužka sta spet lep čas lovila kamenje. No Ben ga je, Capi pa je lovil Bena. Totalno se je zaljubil v mokri primerek mojega kosmatinca. Ko je bil suh se namreč čisto normalno igra z njim, ko pa je bil moker je bil z nosom kar naprej v njegovi riti in ga skušal naskočit???




Po dobri uri razgibavanja v morju smo se šli osebki malo sončit, Ben in Capi pa sta bila tudi kar precej utrujena in sta padla dol poleg nas.
po kopanju se je treba obrisat


malo smo še poležavali nato pa šli jest. Ker čas res prehitro mine, ko ti je lepo je bila ura na žalost taka, da smo se mogli vrniti domov. Nekateri pač nimajo udobnega študentskega življenja in morajo v službo tudi ob tako nemogočih urah kot je sedem zvečer.
capi

Benson

Planina nad Vrhniko in kamniško Sedlo(skoraj)

V nedeljo sem popoldne delala a smo kljub temu izkoristili dopoldne z izletom na Planino nad vrhniko, kamor smo tokrat res prišli. Podoben vzpon, kot ljubljanska Šmarna Gora in med vrhničani ravno tako priljubljena. A ker je vrhničanov manj, kot ljubljančanov vseeno manj obljudena, kljub temu, da je bila nedelja.



danes sva smo šli z Barbaro in Xsaro na izvir kamniške Bistrice.
Pravzaprav smo se odpraviili sem gor...

ja pa kaj še. Res pa smo šli proti kamniškemu Sedlu. A ker tega nisva načrtovali nisva s seboj vzeli dovolj vode in nobene čokoldake za energijo. Tako sva hodile navzgor kako uro in pol, iskale primerne kraje za fotografiranje najinih modelov in ko nama pot ni bila več všeč in gozda kar ni in ni bilo konec, pa ko je že zmanjkovalo vode sva se obrnili in se odločili, da se čisto na vrh raje povzpemo kdaj drugič, ko bomo na to bolje pripravljeni.











po napornem izletu še osvežitev

barbara ni bla pridna pa smo jo dali na štrik.

slika:Andraž Cerar
Najino življenje je skoraj prelepo. Zato se mi potem zdi vsak izlet, vsaka tekma že tako vsakdanja, da ni nič več posebnega in imam občutek, da bombandiram ta blog kar naprej z enimi in istimi stvarmi, samo malo jih okrog obrnem. Tekma, izlet, trening, tekma, trening izlet. Lahko bi se mi na hitro skoraj zdelo, da moje življenje postaja enolično. Pa ni tako. jaz uživam in se zabavam in tako bom v blog vrgla še eno bombo iz včerajšnje tekme. Dogajalo se je v Ložnici pri Žalcu. Vreme je bilo skoraj idealno. Bilo je toplo a sonce ni sijalo in pretirano grelo in je bilo ravno prav za nas, še bolj pa za pse. Lahko bi bila idealna tekma, če se nebi tako presneto vlekla. Že s štartom so zamudili pol ure. Zoprno, ker se potem sama tekma še toliko bolj zavčeče, pa tudi zato, ker sem jaz še pol ure dlje živčna. ne vem zakaj me živci tako dajejo. Gre nama dobro, vedno bolje in pravzaprav mi je res vseeno za sam rezultat. Očitno bi nekje v podsamozavesti vseeno rada nekaj več, da me tako črviči.

slike: Maja Kokalj
No ker je bil poleg dveh klasičnih tekov še ekipni smo jumping imeli open, kar pomeni, da smo tekli vsi eno srednjo težavnost parkurja. Kljub temu, da gre tako nekolliko hitreje pa mi tak način ni všeč. Malo dolgočasno je gledati 180 psov teči isto kombinacijo.
Ben se je odrezal dobro, tekel je hitro in v prvem teku sva bila tretja s 5 kazenskimi točkami zaradi zgrešenega vhoda v slalom. V drugem teku seje na začetku malo bol vlekel, potem je šel v napačno luknjo tunela in sva bila diskvalificirana. Ko je spet falil vhod v slalom sem se odločila, da ga ponovim in za pravilen slalom nagradim, itak sem že bila disk. Potem, ko je dobil nagrado ga je pa tudi nekaj zadelo in preostanek parkurja je šibal kot raketa. Mali moj, podkupljiv. Škoda za diskvalifikacijo mapak ker je bila načeloma "lepa" diskvalifikacija je bilo vseeno ok.
Tudi barbara je bila diskvalificirana a sodnica tega ni opazila in ji je dala samo kazenske pike. Ker so bili vsi drugi tudi diskvalificirani je pristala na 2. mestu. Šla je opozorit sodnico na to a ker se je ni spomnila in je bilo v zapisniku napisano, kot je bilo je ni hotela diskvalificirat. Nič pregovarjanja ni pomagalo in Barbara je potem hrano podarila, pokal pa je dala mojemu bratu, ki ne vem kaj bo z njim počel ampak nepravično dobljen pokal že ne bo kalil njeje zbirke :) . Pridna Barbara, še so pošteni ljudje na svetu :)

Včeraj sem uspešno opravila en izpit in se zato nagradila z izletom. Najprej sem hotla it nekam v hrib ampak se mi potem ni dalo. Z Barbaro sva se odločili, da greva v Cerknico pogledat ali je v cerkniškem jezeru kaj vode. Potem pa avto kar ni hotel na izvoz Cerknica in naju je odpeljal do morja. Na žalost sva lahko tam ostali le slabi dve uri. Bolje nekaj kot nič, prijeten morski zrak sva pa le zadihali. Z nama so bili seveda najini kosmatini pa še Xsarina sestra Sena nam je delala družbo. Tudi njim je bilo všeč. Ben je takoj izkoristil priložnost in malo počofotal.





Danes so nam na sprehodu delali družbo še Daša in njena pasja druščina. Smo hotli na Planino v Vrhniki ampak smo nekje zelo na začetku zgrešili pot in potem vrha Planine nismo ugledali, ampak ker je bil važen sprehod ne cilj je bilo prav tako super. Še bolje, sredi gozda smo odkrili potok kjer so se psi namakali. Mogoče bi mogle z Barbaro uvest tradicionalni torkov izlet. Drug teden greva baje v Tolmin, morda pa grejo zraven tudi Daša & Company.

Ptuj 2008

Lani enkrat aprila sva šla prvič na tekmo na Ptuj. Ben je med tekom pozdravil vse naokoli a ni bil tako slab, kasneje je pokazal še slabše teke. Potem smo v njegov agility vložili veliko truda. Jaz in vsi tisti, ki so nama pomagali z nasveti. Včeraj sva imela obletnico in sva spet tekmovala na Ptuju. Pokazali so se rezultati dela in bila sva tretja. Po prvem krogu pa celo prva. Nisva sicer odtekla brez napak, ker je moj pikec v zagonu preskočil cono, a to je problem s katerim se bova ukvarjala še malo kasneje. Zdaj bomo še malo vložili v motivacijo, da se bojo lepi teki nadaljevali. Res sem vesela.
Tudi tako je bil včeraj prijeten dan. Malo je vmes pihalo in se ohladilo, sicer pa nas je grelo toplo spomladansko sonce. Pa tudi okolica Ptuja je lepa in ob vadbišču je potok v katerega so se psi lahko šli hladit.






Sem razmišljala, če bi objavila še svoja prva dva teka, pa sem jih pogledala in sem si premislila :). Mogoče naslednje leto :)