Zakaj pa ne, enkrat za spremembo na dolenjsko. Priznam, težko me je bilo odvleči tja, ko pa sem se proti Otočcu peljala, semu ugotovila, da tudi dolenjska ni tako slaba. Ok, nekako se mi zdi, da nimam tam kaj za počet razen it v toplice... Ampak, ko sem se ozrla naokoli sem ugotovila, da je pokrajna pravzaprav prav lepa. Sinje modro nebo,s posameznimi puhastimi oblački, svetlo zeleni prostrani travniki... vse to je sestavljalo prav lepo paleto čudovitih barv, ki so bile prava paša za oči.
Jah tudi dolenjska je lahko zelo lepa, če jo le gledaš s pravimi očmi. Čeprav se kaj dosti po Otočcu ne da sprehajat pa se je Beni vseeno malo zletal. Ne vem kaj mu je danes dogajalo, ampak norel je naokrog kot zmešan. takega imam rada, upam, da bo jutri na tekmi tudi pokazal kaj takega navdušenja. zadnjič na treningu je kar spidiral. Mogoče bi se jaz na tekmah mogla malo sprostit, teči, kot, da mi gre za življenje, pa bi laufal tudi on. Bom probala.
Na Otočcu je nastalo nekaj slabih slikic. Moram se vzeti v roke in naštudirat malo funkcije svojega fotkiča.
No comments:
Post a Comment