V nedeljo smo se odpravili na mali Golak. To je hrib nad ajdovščino. Tokrat je bila izbira na tanji in ona je prebrala opis poti, ki je bil, pelji se proti Idriji a le do Godoviča, tu zavijemo v smeri črnega vrha...in Tanji je to zadostovali, da se ji je zdelo to malo nad Idrijo. Midve pa sva se vozili in vozili in ugotovili, da morava iti še precej naprej proti Predmeji. V glavnem veliko dlje z avtom, kot sva najprej mislili, da je. Ampak je to čisto v redu, ker, če bi vedeli, kako daleč se je treba peljati najbrž ne bi šli, pa bi bilo škoda, ker je bil izlet čisto prijeten, skupaj z vožnjo. Namesto po avtocesti, sva se vse od Unca peljali po stari cesti skozi simpatične vasice in ker nama je bilo to tako všeč, sva naredili isto tudi za nazaj, čeprav sva takrat že vedeli, da bi lahko šli na avtocesto v Ajdovščini. Edina slaba stvar tega je bila, da vse od jarš do parkirišča pod malim Golakom ni bili petrola za en coffe to go. Ampak so nama pa v Iztokovi koči skuhali zelo dobro turško kavico. Upala sem še na malo snega, pa sem bila že malo razočarana, ker ga po dolini seveda ni nikjer več. Ampak sem bila prijetno presenečena, ko sem prišla malo više in se je od iztokove koče dalje snežna odeja kar debelila in debelila. Na vrhu ga je še kar kak meter. Pot je lahka z nekaj strmine in v bistvu precej kratka. Moram priznat, da sem bila kar malo razočarana, ko sem bila na vrhu, ker se mi je še kar hodilo. Vrh obeta lep razgled na triglav na severu in morje na jugu a zrak na žalost ni bil dovolj čist, da bi ga lahko občudovali. Sonce je sijalo in nas prijetno grelo, ben pa je dobil še enega od zadnjih snežnih dni to zimo. Čeprav mislim, da bo v gorah še nekaj časa sneg in ga bom še lahko peljala malo v zimsko veselje. Za ta izlet pa res lahko rečem, da je bilo kratko a slatko.
No comments:
Post a Comment