Mala Planina

Še pred to luštno tekmo smo se na nek napol sončen sredin dan odpravili na izlet na veliko Planino. Jaz, Benson, Tjaša in Capi. Kje je Velika Planina seveda vemo, ker smo bili že velikokrat tam in tudi v kamniški bistrici, pa vseeno...smo se uspeli izgubiti. Neurje, ki je pred kratkim pustošil po Kamniku je izruval smerokaz, tako smo zgrešili odcep in se nekje daleč v smeri Vranskega zavedli, da smo predaleč. Smo pač obrnili in šli nazaj. Nič hudega, če ne bi pot do sicer ne tako oddaljene Velike planine trajala dve uri in pol. Odločili smo se, da ne gremo na gondolo ampak jo mahnemo peš s koče Kisovec, preko Male planine. Tako je vožnja trajala še nekoliko dlje in vsi naveličani smo zato parkirali ob prvi priložnosti in šli peš še od nekoliko nižje. Tako smo samo do Kisovca porabili dobre pol ure in se zaadi poslabšanja vremena odločili, da v bistvu ne gremo na eliko planino in smo izlet zaključili na Mali Planini. Ta pa ni nič manj zanimiva kot Velika. Prav tako so tam planšarske koče in povsod kraljujejo krave. Kljub začetni smoli je bil sprehod dovol dolg in izlet prijeten. Zdaj ko vemo, kje smo zafrknili, mislim, da Velike Planine ne bom nikoli več zgrešila. Naslednjič, ko bom šla gor bom šla res do Kisovca in seveda vse do Velike Planine. Ni izključno, da si tega izleta ne bom privoščila že naslednjo nedeljo, če bo vreme lepo.