Saturday, October 11, 2008
Nanos (1313 m)
Ker je bil vćeraj tako prijeten dan, s soncem obsijan smo se trije dvonožni in en štirinožni prijatelji odpravili na izlet. Splezali smo na Nanos. Vedno smo se le vozili mimo, pa smo rekli, pa pejmo enkrat gor. Simpatičem hribček ni kaj. Obstajata vsaj dve smeti, po kateri lahko zlezeš gor, strma in položna. Ker je treba po strmi tudi nakaj plezati in to prijateljo na štirih tačkah nebi šlopreveč od tačk smo šli raje po položni. traja, kao, urico dlje, ampak v resnici ne in je res bolj prijetna, pa vseeno se je treba dvignit, zato tudi ravno prav strma za nas lenuhe :) Izbira poti se nam je dodatno obrestovala. Vrh je čudovita palnota, po kateri se pasejo tudi gamsi. In ravno čreda teh lepih živali se je pasla na hrhu, ko smo prispeli gor. Seveda so se takoj ko so nas opazili pognali v beg ampak smo jih po odprti planoti lahko še dolgo opazovali, kajti niti niso šli tako daleč, in so se nižje ustavili in pasli naprej. Ni lepšeg kot videti žival v njenem naravnem okolju, tudi zadnječ sva na šmarni gori opazovala srnice.
Na vrhu je koča, ki se je odprla ravno, ko smo prispeli tja. Slaba stran Nanosa, v kočo ne pustijo psov, kao zaradi inšpekcije, pa kaj še, zakaj ga pa potem pustijo v Kavala, pa Luna park, pa še marsi kam? Ampak ok, smo imeli srečo, da je sijalo toplo sonce in smo se greli na vrhu kar nekajč asa. Prej nas je na odprtem kar dobro prepihalo. Tukaj gre zahvala mojemu windstoperju, ki je zelo dobro omilil veter, ki je pihal res tako močno, da sem mislila,da me bo odpihnilo.
Kar dolgo časa smo tako uživali na vrhu nanosa, na poti nazaj pa so nas gamsi razveselili še enkrat. V gozdu smo srečali dva. Kar naenkrat se pred menoj neka žival spusti v gozd, sem mislila, da je Ben, pa je bil ob meni, in smo ugotovili, da je bil še en gams, drugi, pa jo je popihal gor po melišču. Nekaj sem jih slikala ampak preden sem jaz povlekla fotoaparat ven so bili že tako daleč, da so slike slabe, nekaj pa jih vendar je. ben se je vedel zelo vzorno in ni gamskov niti poskušal preganjat, in sem zelo ponosna nanj.
Subscribe to:
Post Comments (Atom)
1 comment:
ote to yourself: piši članke ob normalni uri ker pogosto fališ tipke ;)
Post a Comment