Beni je ubogi revček iz zavetišča. Temu primerno smo se do njega na začetku tudi obnašali. Zaradi tega in pa zato, ker je bila naša družina mnogoštevilčna Ben kar nekaj časa ni bil nikoli sam doma. Potem smo se tega nekako navadili, mi in on. Tako smo ga, če je le mogoče "podtaknili" nekomu, ki je bil doma. Mnogokrat sem ga peljala v varstvo k fantovim staršem. Da le revček nebi bil sam. KO sem se tega tako privadila, je bilo meni verjetno še težje pustiti ga samega, kot njemu ostati sam. POtem se je zgodilo, da je ptička odletela z gnezdeca. S fantom sva se preselila v lastno stanovanje in najinega pasjega otročička seveda vzela k sebi. To pa je prineslo nekaj težav. Kar naenkrat ni bil več kar naprej nekdo doma. Kužata bo potrebno navadit na to, da bo kdaj pa kdaj sam. In naju s fantom seveda. DOlgo časa spet s tem ni bilo nič, ker se mora revček seveda privaditi, da je to njegov dom, preden ga prepustiva šoku, ob ugotovitvi, da je ostal sam v TUJEM stanovanju. Ampak je bilo treba. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji, sem lahko posnela kaj se dogaja, ko naju s fantom ni. SIcer samo na zvok, ampak tudi ta je dovolj zgovren. Doma sem pustila mobilnik in ga z njim posnela. Prvi tak poizkus je pokazal uro in pol neutrudljivega tuljenja. GROZA, v prihodnje sem samo čakala kdaj bom dobila na vrata nalepljen listek, s prošnjo, da se izselimo. Vendar smo vstrajali. Danes, nekaj mesecev kasneje sem poizkus ponovila. DOživela sem prijetno presenečenje. Prvi dve minuti je bilo vse tiho, potem pa sem zaslišala piskanje igrače. Moj pikec se je igrav in zraven prav zadovoljno godel. Torej me ne pogreša več. Kmalu je vse utihnilo, slišala se je samo še telvizija, ki sem jo pustila prižgano, pikec pa je po vsej verjetnosti pdšel spat. On se je torej navadil, da je kdaj pa kdaj sam. Kaj pa jaz?
4 comments:
Ah, pri nas tudi vsi komplicirajo, ce mora bit Luna sama in gor in dol in mati rajsi nikamor ne gre, kot da jo pusti samo in bi pes celi dve minuti tulil kot zver, potem gre pa spat. Preverjeno. Sva bili enkrat sami doma, pa sem nesla samo embalazo dol v konetjener, pa je jokala in lajala, ko sem prisla cez 5 min nazaj, je ze spala na moji postelji.
Ne recem, da mi ni tezko je same puscat, vcasih ful tezko, ko te gleda s tistimi ucki. Ampak jaz ji vedno dam nagrado - eno kostko/palcko za grist in ji recem, da bo nekdo pac kmalu doma in da naj bo pridna. In je res pridna.
Najhuje pa je, ce gre gledat k balkonskim vratom ali pa na okno, ko odhajam. Takrat pa ful tezko grem.
MOj palčke ne šmirgla, ko je sam. Tko pač je, naši razvajenu kužki, eni reveži so pa sami po 12 ur, al pa kar skos samevajo na kakšni verigi. Pri nas sta pa dve uri cel hudič :)
Xsara tud ne šmirgla palčke, če je sama, jo pa gre pojest takoj, ko pridem domov. Načeloma je pridna, če me ni, včasih se pa še zgodi, da zajokca. In takrat mi je ful težko it.
Čao!
Jz mam tud kužka k je moj prjatu in mi je res hudo k sam doma ostane, ampak je vedno lažje.
Pa mojmu je tud Ben ime, kako je svet majhen!
Lep pozdrav vsem.
x
Post a Comment