Pa je minilo. Kot, da je to pozitivno, jaz bi še kar ležala tam na travi in uživala. Ampak ni panike, tekma je bila tako ali tako dolga enajst ur. Benetton se je odrezal vrhunsko. Jaz pa sem bila pošteno zmedena. Smejala sem se eni beaglici, ki se je odločila, da sploh ne gre čez ovire, vodnik jo je pa na vseh štirih prosil, da gre čez :), potem pa jaz nisem dojela, da je pisk za štart namenjen meni. Sem kar stala tam in nisem vedela kaj naj, na koncu sem se le odločila, da štartam, pa bo kar bo. Takoj sem naredila napako in se dotaknila Bena, ki je šel malo preveč po svoje in bila diskvalificirana, od tu naprej je šel Ben čisto lepo čez ovire, do tunela, kjer je šel v napačno luknjo, kar sem mu najbrž tudi itak jaz pokazala, ampak vseeno, ponovna diskvalifikacija, nato pa je šel malo pozdravit našo kompanijo, ki je navijala ob robu. Ko se je vračal pa je mimogrede zavil pozdravit še sodnika, in sva nadaljevala ter lepo končala tek. Kar dobro, inštruktorica je rekla, da dokler ostane na parkurju in se po pohajkovanjih vrne k meni in odteče do konca je ok. Se bo že navadil tega vrveža in vsega skupaj, pa bo v redu. Sem pa ugotovila, da vsaj nekaj časa ni fajn, da smo nastanjeni ob parkurju, ker on ve kje smo in gre med tekom malo tja pozdravit, ker je namreč to naredil, tudi v drugem teku. Čeprav kar se mene tiče je full fajn takole piknikovat. Moram mu pa kupiti nov boks, ker sem imela do zdaj platnenega prenosnega, in sem ga včeraj zaprla not, pa se je kar naenkrat znašel ob meni. Sem mislilsa, da sem ga slabo zaprla, ampak sem ugotovila, da ga je ob strani strgal. Zdaj bo dobil fiksnega, da bo lahko med tekmo počival. Kljub vsemu sva preživela zelo lepo dan, v prijetni družbi.
Vse najine vragolije imam sicer dokumentirane, samo mislim, da se s tem zdaj raje ne bom hvalila :). Potem, ko bova enkrat svetovna prvaka bom pa dala filmčke za nazaj, da se bomo lahko smejali tamu kar je počel v svojih začetkih :).
No comments:
Post a Comment