Po eni strani se ne dogaja nič posebnega, po drugi pa toliko stvari, da ne vem kje bi začela. Jah Beni je mogel prenesti še eno selitev v svojem življenju. Malo mi je hudo zanj, ker sem jaz tak nomad, on pa se mi zdi, da se na to kar težko privaja. Mali razvajenec pač. Ima pa zdaj atrij od koder lahko laja ves ljubi dan, pa še zares je na vasi, kjer so sosedje na to navajeni in ne težijo. Sicer mu ne pustim tega početi poljubno, ampak če pa kdaj pa kdaj zalaja pa ni konec sveta, kot v bloku. Pridno hodiva v hribe, prejšnjo nedeljo sva bila na krvavcu, bolj ali manj v megli. Za kondicijo je treba skrbeti, prav tako pa za stas. Malo je shujšal, pa ne vem, če mu to kaj dosti pomaga, ker čez ovire se še kar vleče in vleče. Zdaj torej delava bolj kot ne na hitrosti, malo sva se pa tudi lotila con, ker čisto poljubno skakanje po conah tudi ni nikamor peljalo. Dve tekmi sva zdaj spustila, ker sem jaz pohajkovala po Bovcu. Nobena tekma pač ni dovolj dober razlog, da nebi šla v Bovec. Ampak sem tekme kar pogrešala, tako sem komaj čakala tekmo to soboto. Pol tekmovalcev je manjkalo, ker je bilaa tekma prestavljena na datum naknadno in so vsi na dopustu. Beni je bil kar priden. Odtekel je dva teka brez napak, čeprav ne preveč hitro. Ben pač, kaj naj rečem. Prvi pred njim je bil skupno za 30 sekund hitrejši. Recimo, da mu oprostim, ker je ravno hrvaški ovčar. Hitre puščice pač, ne v bistvu ben sploh ni bil tako počasen :) Domov sva odnesla lep steklen pokal.


Mami že nekaj časa pridno hodi asistirat k Silviji Trkman in Poloni Bonač v pasje šole, ker ima ambicije biti inštruktorica. Ker je Polona perfekcionist sem toliko bolj vesela, ker mi zaupa, da jo nadomeščam, ko je ni in sama vodim tečaje. malo se mi še zatika, ko dajem kakšna navodila, predvsem zato, ker imam v osnovi težave z nastopanjem. Ampak mislim, da mi gre kar v redu.