V ponedeljek sva šla na Ilirijo na trening, po treningu pa še na kratek sprehod po Mostecu. Tam je tudi majhen potoček v katerem se Ben zelo rad osveži. Kar čofotal in čofotal bi in gledal me je kot majhen otrok, žalosten, ko je moral ven iz vode. Obljubila sem mu torej več čofotanja naslednji dan.
V torek smo imeli bolj malo časa, zato smo se odpravili na malo bližnjo lokacijo, kam drugam kot v Iški Vintgar. Ker je tam res prijetno se sprehodit, poleg tega pa lahko svoje tačke namočim tudi jaz, ne le Ben. Čeprav je bila voda tako mrzla brrr, da je res ostalo samo pri nogah. Ben se je neutrudno podil po vodi, gor in dol in gor in dol...
V sredo smo šli na Rakitno, kjer je prav tako prijetno jezerce. Tudi tam lahko svoje tačke načeloma namočim tudi jaz, ampak mi tamkajšne jezero ni preveč všeč, kljub temu, da je precej toplejše. Spolzka tla, alge,... niso za mojo mestno dušico. Nasprotno je Ben reodkril radosti plavanja in je kar palval in plaval in šel vedno dlje od obale in vidno užival. Tako je plaval celo uro in odšel domov srečen.
Danes pa smo obiskali Bohinjsko jezero. Ben je spet čofotal po vodi ampak ne tako intenzivno kot prej dva dni. Najbrž je bil že malce utrujen, niti plaval ni toliko. Pa tudi ven iz vode je šel dvakrat počivat na brisačo, kar mu prejšne dni ni niti na misel padlo. Tokrat sem pošteno namočila svojo rito tudi jaz. In tudi jaz zelo uživala, voda je imela ravno pravšnjo temperaturo.
PO kopanju smo se sprehodili še ob koritih Mostnice od koder pa nas je predčasno pregnal dež.
Da pa nismo zadovoljili le Benovih želja ampak tudi svoje smo šli pogledat še en tak lep ranč Mrcina v vasi Studor. Všeč mi je njihova ideja. Vsak teden organizirajo 4 dnevni tabor za otroke. Otroci si kuhajo na velikem odprtem ognišču, spijo na kednjih, skrbijo za konje in se učijo jahat. Ko sem ravno omenjala Simley the best nekaj v zvezi s povezavo uspešnosti in imena je ena vodnic prepoznala Lajčkino ime in mi povedala, da je tudi ona nekaj časa tekmovala v agiltyu, zdaj pa le še trenira, ker je agility ratal prevelika kuhinja. Na žalost se moram skoraj strinjat z njo, ampak meni je vseeno, zaenkrat se na tekmah še zabavam. Potem pa sem še jaz malo zajahala enega od lepih islandskih konjičkov. To bi morala definitivno početi večkrat in se čiprej odpravit tudi na teren.
še ena domača živalca
Mislim, da ima Ben za nekaj dni dovolj vode, še dobro, ker se bliža, na žalost, delavni vikend.
No comments:
Post a Comment