V soboto smo preživeli res lep dan v Naklem, na finalni tekmi državnega prvenstva. Benson se je odrezal dobro, v agilityu je preskočil cono na mostu, zato je dobil 5 kazenskih točk, je pa prešišal vse na času(35:53 simetričen čas :)) tako da sem zelo ponosna, spet. V jumpingu je odtekel čist tek. Čeprav se je nekaj ustavljal na slalomu in hotel vohljat, sem ga uspela še pravi čas spravit naprej, da ni šel iz slaloma. Tako sva zaključila na drugem mestu. V skupnem seštevku, pa sva se uvrstila na 4. mesto.
Sem nekako planirala, da bi bila to najina zadnja tekma v enki, ampak sem dobila nasvet, ki je vreden razmisleka in mogoče le še ne bom šla v dvojko. Konec koncev je res, da se mi prav nikamor ne mudi, da bom z Benom najbrž tekmovala še naslednjih 10 let ali več (upam) in grem naprej vedno lahko, nazaj pa ne in če se zdaj Ben in jaz seveda zabavava v enki (kar je glavni razlog tekmovanj) zakaj bi silila nekam naprej, če se mi lahko zgodi, da ga samo zamorim. Tako bova najbrž še malo ostala v enki.
Na tekmo je prišel pogledat tudi eden od mladičkov iz zadnjega legla parsončkov, pa naj kdo reče, da mi mala bela kepica ne pristoji :) Ja ok vem, Ben se definitivno ne strinja z mojo izjavo, po njegovem mi pristoji on, in edino on.
No comments:
Post a Comment