Kranjska Reber (1453 m)

Današnji čudovit sončni dan smo izkoristili, za kaj pa drugega kot za izlet. Kljub temu, da že malo pogrešava pomlad in rožice, smo vseeno šli še malo na sneg. Destinacijo sem izbrala naključno, na netu. Čisto rada malo raziskujem, ampak sem bila danes malo razočarana :(. S Špelo in Bajem smo šli na Kranjsko Reber. Opis na netu je bil kar ok, pot pa naj bi bila dobro označena. Ampak gozdarji so posekali pol gozda in je bilo vsenaokrog polno debel pot pa razrita od traktorjev in ker se je sneg zaradi toplega vremena že topil zelooo blatna. raj je raj na rock otočcu. Ko smo končno dosegli gozd je bilo še nekaj snega in izlet je postal prijetnejši. Aja oznak pa od nikoder, tako, da sva tavali na slepo in hodili ves čas po glavni poti, ko pa je te zmanjkalo, ne vem kam je šla, vdrla se je v zemljo,sva nadaljevali kar na slepo po stopinjah. Do vrha nisva prišle, ker nisva imele pojma kje sva. Ker je bilo stopinj in vsega vedno manj sva se raje vrnile.Sem namreč preveč talentirana za to, da se izgubim. Ampak ker sva dve uri že hodili se nisva preveč sekirali, ker sva kjub vsemu imeli lep sprehod. Na vrhu itak ni nič razen štempiljke, štempljev pa tako ali tako ne zbiram :) Razgled sva imeli pa že od prej.
Baj in Ben sta bila večino časa pridna,veliko sta se igrala, zravsala sta se samo dvakrat, enkrat je bil vprašanje olupek od banane, drugič pa, kdo bi vedel, kaj sta imela. Sem hotela Kalo s sabo vzet, pa imam premajhen avto. Tud nakup večjega bi mogla malo pospešit, da bi lahko Kalča večkrat z mano kam šla, tud če imamo s sabo še kakšnega pasjega prijatelja.

Koča na zelenici (1536 m)

Prost vikend, študijska nedelja se je izplačala, izpit je narejen, škoda le, ker je bil ravno prejšnji vikend tako čudovit, ta pa malo manj. kar se sončka tiče. Drugače pa sva z benom soboto spet izkoristila za obisk hribov. Ta teden sva šla na kočo na zelenici. Vzpon ni bil preveč zahteven. Mene so razveseljevali sončni žarki in pogled na mojega pikca, ki je ta teden užival na snegu, ki ga je bilo veliiiiiiiiiiiko. Smo šli malo izven poti kjer ni bilo preveč ljudi in smo lahko brez skrbi noreli.

še vedno sva živa

slikala pa tale

Nič takega se zadnje čase ne dogaja. Simona se je odločila, da bo naredila še kakšen izpit, zato mora žrtvovati tudi kako lepo nedeljo za učenje. Tolažim se s tem, da druga pomlad bo pa res samo moja, ko bo končno konec teh izpitov.
Ampak agility tekem vseeno ne izpustiva. Tako smo dve soboti nazaj spet bili v Prestranku. V agilityu sva se diskvalificirala, ker je šel Ben v napačen tune, jumping je bil pa ok. Včeraj je bila lepa valentinova tekma in nama je šlo malo ampak res malo bolje. Ben kar nekaj ni hotel v tunele, oz. ni bil ziher, če res to hočem od njega, tako da sem mu mogla za vsakega 2x rečt, preskočil je obe coni in bil še kar počasen. Tako da ni bil ravno najin najboljši tek. V agilityu sva bila tko 5. Je bil pa boljši v jumpingu, in sva bila na koncu 2. Tudi v skupnem seštevku eukanuba pokala sva bila potem 2. Včeraj je bil namreč tudi Eukanuba finale. Tko kot sem rekla, se mi zdi, da so imena kar povezana s psi. Veni Vidi Vici, Simply the best, Fast&Furious... Tako bi Ben lahko namesto United breed of Benetton bil Let`s go slow :) he he.

tole je slikala pa tale


Poleg agilitya sva tud pridno dejavna v naši show skupini in se pridno učiva trikce. Ampak mislim, da se bomo kar malo pomatral predno bomo dejansko sestavil en program, ker smo vodniki tako super usklajeni, da še ene vrte ne spravimo skupaj tako kot je treba. Boga Polona ko nas mora gledat :)

No toliko, da se ve, da sva še živa.