Železniki

Mojemu dragemu Beniju se je danes na tekmi v Železnikih scufalo. Odločila sem se, da bom tokrat dobro pripravila oba, sebe in njega. Parkur sem si dobro ogledala da ja nebi kaj zamuštrala. Bena pa sem pripravila preveč. Vklopil je turbo in šibal po parkurju gor in dol, kot zmešan. kaj naj rečem, če bi tekel tako hitro in mi zraven še sledil, nebi imela konkurence, tako pa,... naj video govori sam zase :)

V drugem teku se nama je uspelo povzpeti celo na tretje mesto, vendar z nekaj več kot 20 kazenskimi pikami od enega izogibanja slalomu in prekoračenega časa( Ben je spet malo poziral in lajal naokrog)V bistvu sem ugotovila, da prav rad nastopa. Mislim, da se zaveda, da tako zbuja pozornost, le zakaj bi tekel lep čisti tek, kot drugi dolgočasneži, če je tako veliko več šans, da ga bo kdo opazil :) Pa šele danes zjutraj sem ugotovila, da tudi na prejšnji tekmi v postojni nisem bila diskvalificirana v drugem teku. Tako sem bila navajena na disk v obeh tekih, da mi sploh ni potegnilo, da je bil drugi čisto v redu in sva bila četrta (načeloma lepši tek od današnjega)Torej imava zdaj kar nekaj nediskanih tekov za sabo, kar pa sploh ni tako slabo. V tujini se itak šteje vsak tek posebej (vsaj v Italiji, če se ne motim) ne skupaj kot pri nas. Pri nas je načeloma bolj pomemben agility (pogoje lahko nabiraš samo tam), kot jumping, pa vseeno.

Sicer pa glede na razočaranje ob prihodu na tekmo, kjer so pse postavili v mrzel šotor in jim, razen tekmovalcem na vrsti, prepovedali vstop v dvorano je bil lep dan. Šotor so potem ogreli, okoli dvorane pa so hribčki kamor gre lahko človek na prav prijeten sprehod. Vreme je bilo lepo in spet so poskrbeli za priboljške. Za naslednjo tekmo moram pa še jaz kaj pripraviti.

Agility 4fun

Včeraj je bil agility 4fun v Logatcu. Bila je ena taka prijetna tekma, kakršnih bi si želela še več. Malo tekmovalcev, prima organizacija, bilo je dobro poskrbljeno za pijačo in jedačo, vreme nam je služilo in organizatorji so izdelali zelo simpatične medalje iz lesa z odtisom tačk, da mi je kar žal, da se nisem bolj potrudila in osvojila kakšne. Ampak jaz nisem sposobna razmišljati o dveh stvareh hkrati, pa mislim na parkur in preslabo na Bena ali pa dobro pripravim Bena in pozabim na parkur. Tako sem tokrat na primer štartala z napačne strani ovire pa potem nisem odtekla zelo enostavega parkurja ker sem bila vsa zmedena. Ah jaz blond buča. Ampak Ben je bil pa dobro pripravljen, počasi se začenja v agilityu zabavat, pozoren je name in ga ostalo okoli njega ne zanima in teče. Zaenkrat je to že zelo veliko. Do sedaj sem delala predvsem na Benu in nič na svojem vodenju, zdaj pa moram še sebe malo spraviti v red!!!

Na koncu smo se šli še igrico štafete, kjer smo tekli v trojicah en za drugim in si podajali cof. naša ekipa je bila četrta in v čast si štejem, da je ta tek Ben odtekel odlično(kljub samo petim hopom in enemu tunelu), drugi dve članici sta obe spustili po eno oviro, nama pa jih je uspelo skupaj spraviti vseh šest :) .

Še več takih tekem bi bilo potrebnih, ampak je v soboto spet ena prava, pa se bova potrudila, da nama bo šlo na tej čimbolje. (rabiva eno eukanuba dekico za nov trik ;) .

Štanjel

Včeraj smo se odpravili na izlet v Štanjel. Priljubljena in zanimiva vasička na krasu. Res, da je bil izlet tokrat bolj za naju s Silvotom, ampak kdaj pa kdaj pa moraš biti egoističen, saj je bil Ben v soboto cel dan zunaj. Kljub temu je tam kar nekaj poti naokoli, kjer se kuža lahko sprehodi. Vreme je bilo lepo, sončno, le nekoliko je pihalo. "mestece" Štanjel pa je res zanimivo in vredno ogleda. Ker sva dobila informacijo, da je italijanska obala blizu, pa tudi na zemljevidu je delovalo tako, smo se odpeljali še tja. Spet nekaj, kar bi Ben z veseljem zamenjal za še malo sprehoda okoli Štanjela, pa smo šli vseeno. No ni tako blizu, kot je videti, ampak spet ne tako daleč. Realno kake 45 minut počasne vožnje. Ampak obala tam ni tako lepa, tako se nam ta izlet ni preveč splačal. Drugič se bomo res raje malo bolj sprehodili, kot vozili. Bomo pa tja sigurno še kdaj šli na izlet, ker je kras parv lep.Ostale slikce so pa v mojem albumu

Včeraj smo pazili šefovo psičko Kalo. Kala je nemška ovčarka in je izredno prijazna in ubogljiva. Na začetku je Ben kazal nekaj znakov ljubosumja, prav tako pa tudi Kala. Čim sem počohala enega je bil že drugi zraven. Ker se je Kala ravno pred kratkim gonila smo imeli enkrat malo zapletov, ker jo je nadlegoval en kuža. Bena je to motilo in je skočil vanj, un pa nazaj nanj. Pa smo imeli en mali pretep. Potem je še Kala posegla vmes in je bila cela štala. Še dobro, da je Ben dovolj majhen, da sem ga lahko dvignila v naročje in smo se šli skrit domov, dokler se ni tisti pes spokal. Potem pa smo se v miru sprehajali. Šli smo na Rašico. Luškan sprehod. Ben in Kala sta se lepo ujela in se igrala. Celo vodo mu je pustila pit iz njene sklede, kar ni v njeni navadi. Prej se nismo, ampak mislim, da se bomo šli večkrat sprehajat skupaj, tudi, ko je ne bomo čuvali. Ben ima novo prijateljico. Super.

še en filmček, spet sva se presenetla. kolikokrat si moram še dokazat, da lahko Naučim Bena praktično karkoli. Za skok v naročje in to da mi bo hodil po nogah sem se namrač kar sprijaznila, da on tega ne bo. Le zakaj??? Če pa on vse to zmore. Moj mali potepuh.

sem dobila nov program za obdelavo filmčkov, pa sem se malo poigrala. uživajte :)