zgodbica

Beni je kuža, ki veliko laja, tudi, ko stopi ven iz bloka se mora obvezno najavit. Ker je to rahlo moteče, smo selitev v nov dom izkoristili kot odlično priložnost, da ga vsaj tu tega odvadimo, ker tega tukaj še ni navajen. Pa mu tako vsakič ko stopimo iz bloka in je tiho damo pajo čokoladico za nagrado. Čokoladico zato, da je nagrada še posebej dobra in čokolada je namenjena res samo temu. Zadnjič pa je ben ko je prišel iz bloka zalajal in čokoladice ni dobil. Ker sva ša nekam z avtom sem jo pač odložila na predalček v vratih avtomobila. Potem sem, pozabljiva kot sem, nanjo pozabila. Spomnila sem se sicer, da bi jo blo fajn nazaj domov odnest, da se nebi stopila ampak potem sem na to spet pozabila in ker je ta čokoladica nekako izginila, sem nanjo čisto pozabila. Mislila sem si, ah saj sem jo očitno enkrat odnesla, pa sem to naredila tako avtomatsko, da sem pozabila. Potem pa zadnjič spet ista zgodba. In meni kapne, da sem obakrat pustila Bena samega v avtu. Ben vedno ko ga tako pustim zleze na prve sedeže (danes mi jih je tako pošteno zamazal, saj sva prej bila na blatu, kako lepo od njega). Tako si je fant postregel s čokoladico, ki mu seveda pripada kar sam iz predalčka v mojem avtomobilu :). Nič čudnega, da tako rad leze na sprednji zic.