Monday, November 24, 2008

samo slikce



Zadnje dni res, da nisva počela nič posebej vznemerljivega, kar pa ne pomeni, da fotkič ni delal, tu je nekaj izdelkov iz mojega fotkiča in nekaj ok, priznam iz Nathanovega :)

Krokodil, žaba? Benson :)








Tamar

Po dolgem času se spet oglašam. Če bi Bena kdo vprašal, bi najbrž rekel, da se njegova človeška mama čisto preveč ukvarja z neko rečjo, ki se ji reče služba. Potem pa pride vikend in dežuje. Ampak to soboto smo se kljub slabšemu vremenu odpravili na izlet. Že dolgo sem se odpravljala v Tamar, tako sem se iz sončne Ljubljane odpeljala v oblačne jesenice, naravnost v srce snežne nevihte. Mi je blo kar malo žal, da sem šla na ta konec, ampak ko sem prišla v Kransko Goro se je spet razjasnilo in izlet se je na koncu le izšel kot dobra ideja, sploh ker smo prvič letos doživeli sneeeeg. Baj, mali jack russel pa je sneg doživel prvič v življenju in mislim, da je bil kar navdušen. Pač nismo vedeli, da bo danse cel dan snežilo :) Kar nas veseli, ker sneg obožujemo in sva se z Benom celo popoldne kepala. Naj le pada beli snegec, da bomo lahko končno eno leto zares uživali prave zimske radosti.





Monday, November 10, 2008

Zaprešić, 9.11.08


To je neko mestece ob Zagrebu. In tam se je dogajal hrvaški finale v agilityu. Pa smo šli še mi pogledat če tekme v tujini zgldajo kako drugače kot pri nas. Seveda ne, zasedba je bila skoraj enka kot na vseh naših tekmah, tako na parkurju kot na stopničkah :). No najin prvi tek ni bil ravno briljanten, predvsem zaradi moje zmedenosti. Smolčki so se vlekli v nedogled in mislila sem,da ne bom nikoli na vrsti. POtem pa sem kar naenkrat bila in sem bila vsa zmedena, tako sem odvodila precej porazno, ampak Ben se je vživel in je kar dobro šibal. Polona me je nadrla, kaj sem neki živčna in da me že tri tekme opazuje kako zganjam paniko pred slalomom, naj mu dam tam ukaz kot pred hopom in bo. V jumpingu sem se tako pomirila, se zelo potrudila in odvodila zelo lepo, temu je sledil čist tek in uvrstitev na drugo mesto. Nekaj pa je le drugače na hrvaškem, oni ne štejejo tekov skupaj ampak vsakega posebej, tako se lahko uvrstiš tudi, če si bil v enem teku diskvalificiran. Tako sva kljub diskvalifikaciji v agilitju zsedla drugo mesto tudi v skupnem seštevku. Torej, osvojila sva tudi Hrvaško :). POleg lepe tekme je bilo čudovito sončno tudi vreme, kar prijetno okolje, skoraj preveč urejeno in kljub temu daje ponavadi v konjušnicah mraz, je bilo tokrat prijetno toplo, tako smo res uživali. Škoda res, ker je v tem času tekem tako malo.

sonce, morje, jaz in ti...







V soboto je bilo v Ljubljani sivo deževno dopoldne zato smo se odpavili sonce iskat drugam, kam pa, če ne na obalo. Nekaj malega smo ga res našli. Šli smo na sprehod po Izoli, družba na dveh nogah pa je izkoristila še dneve odprtih vrat v Vina Koper za pokušino njihovega Refoška. Ben bi sicer preživel tudi če mi nebi šli tja ampak mislim da je ob preganjanju ptic po plaži pozabil na take tegobe in vseeno neskončno užival.

Sunday, November 2, 2008

carpe diem oz. Krvavec-Zvoh (1999 m)







In smo ga res. Končno en sončen dan, jutri je baje spet napovedano slabo vreme, zato smo ga seveda izkoristili s sprehodom v hribe. Šli smo na Krvavec. No ja ne rečem, precej simpatičen hribček, ampak preveč skomercializiran, v nedeljo se je tako kar trlo ljudi gor. Zato smo pač malo skrenili s poti, hodili malo bolj po divjem, kar sicer niso najbolj odobravali vsi člani odprave, ampak so preživeli tudi to. Meni je bilo tako veliko ljubše. Na začetku nas je sicer zajela gosta megla, da sem se že ustrašila da sem iz sončne kotline pobegnila v meglo, a je trajala samo kakih pet minut, potem pa nas je ves čas grelo zelo toplo jesensko sonce. Tako bomo vsaj malo lažje preživeli prihajajoči teden, pa dejstvo, da zaradi grdega vremena nismo šli v Bovec čez vikend.