RO

Zdaj z Benom že kar nekaj časa obiskujeva tečaj Rally obiedienca in se moram pohvalit, da nama gre kar dobro, Polona naju je celo obtoževala, da sva piflarja :) he he kdo bi si mislil, da bo Ben kdaj dobil tak naziv. S tem sem začela bolj da sama spoznam disciplino in od Bena sploh nisem pričakovala takega odziva, zdaj pa zgleda full navdušen in naspidiran in dela full dobro in z veseljem. Mami je vesela in se že veseli,da se bova preizkusila tudi na kaki tekmi.

samo za primerjavo

Tako samo za primerjavo, če komu ni jasno zakaj sem vedno ko Ben dobro teče še toliko bolj vesela. To je en klasičen jumping "tek" iz prejšne sezone agilitya.

Velika Planina, spet

Še en lep dan se je obetal, pa nisem hotela, da gre v nič. Zato sem se odločila, da grem spet malo v hribe. Prvotna ideja je sicer bila kak Blegoš in potem še malo izlet po gorenjski, ampak ker me je bratec popoldne povabil na kostanjev piknik sem se odločila za malo skrajšano vrijanto izleta in smo šli na Veliko Planino. Tokrat naravnost h koči Kisovec in od tam peš preko Male Planine na Veliko. Sonce je sijalo in če nebi imela palnov popoldne bi čisto z veseljem ostala in poležavala še malo gor in občudovala prelep razgled ampak sem vsaj prišla končno po tisti poti peš gor :) Na Blegoš pa mogoče v soboto.

Finalna tekma državnega prvenstva 2008

V soboto smo preživeli res lep dan v Naklem, na finalni tekmi državnega prvenstva. Benson se je odrezal dobro, v agilityu je preskočil cono na mostu, zato je dobil 5 kazenskih točk, je pa prešišal vse na času(35:53 simetričen čas :)) tako da sem zelo ponosna, spet. V jumpingu je odtekel čist tek. Čeprav se je nekaj ustavljal na slalomu in hotel vohljat, sem ga uspela še pravi čas spravit naprej, da ni šel iz slaloma. Tako sva zaključila na drugem mestu. V skupnem seštevku, pa sva se uvrstila na 4. mesto.
Sem nekako planirala, da bi bila to najina zadnja tekma v enki, ampak sem dobila nasvet, ki je vreden razmisleka in mogoče le še ne bom šla v dvojko. Konec koncev je res, da se mi prav nikamor ne mudi, da bom z Benom najbrž tekmovala še naslednjih 10 let ali več (upam) in grem naprej vedno lahko, nazaj pa ne in če se zdaj Ben in jaz seveda zabavava v enki (kar je glavni razlog tekmovanj) zakaj bi silila nekam naprej, če se mi lahko zgodi, da ga samo zamorim. Tako bova najbrž še malo ostala v enki.

Na tekmo je prišel pogledat tudi eden od mladičkov iz zadnjega legla parsončkov, pa naj kdo reče, da mi mala bela kepica ne pristoji :) Ja ok vem, Ben se definitivno ne strinja z mojo izjavo, po njegovem mi pristoji on, in edino on.

Nanos (1313 m)

Ker je bil vćeraj tako prijeten dan, s soncem obsijan smo se trije dvonožni in en štirinožni prijatelji odpravili na izlet. Splezali smo na Nanos. Vedno smo se le vozili mimo, pa smo rekli, pa pejmo enkrat gor. Simpatičem hribček ni kaj. Obstajata vsaj dve smeti, po kateri lahko zlezeš gor, strma in položna. Ker je treba po strmi tudi nakaj plezati in to prijateljo na štirih tačkah nebi šlopreveč od tačk smo šli raje po položni. traja, kao, urico dlje, ampak v resnici ne in je res bolj prijetna, pa vseeno se je treba dvignit, zato tudi ravno prav strma za nas lenuhe :) Izbira poti se nam je dodatno obrestovala. Vrh je čudovita palnota, po kateri se pasejo tudi gamsi. In ravno čreda teh lepih živali se je pasla na hrhu, ko smo prispeli gor. Seveda so se takoj ko so nas opazili pognali v beg ampak smo jih po odprti planoti lahko še dolgo opazovali, kajti niti niso šli tako daleč, in so se nižje ustavili in pasli naprej. Ni lepšeg kot videti žival v njenem naravnem okolju, tudi zadnječ sva na šmarni gori opazovala srnice.
Na vrhu je koča, ki se je odprla ravno, ko smo prispeli tja. Slaba stran Nanosa, v kočo ne pustijo psov, kao zaradi inšpekcije, pa kaj še, zakaj ga pa potem pustijo v Kavala, pa Luna park, pa še marsi kam? Ampak ok, smo imeli srečo, da je sijalo toplo sonce in smo se greli na vrhu kar nekajč asa. Prej nas je na odprtem kar dobro prepihalo. Tukaj gre zahvala mojemu windstoperju, ki je zelo dobro omilil veter, ki je pihal res tako močno, da sem mislila,da me bo odpihnilo.
Kar dolgo časa smo tako uživali na vrhu nanosa, na poti nazaj pa so nas gamsi razveselili še enkrat. V gozdu smo srečali dva. Kar naenkrat se pred menoj neka žival spusti v gozd, sem mislila, da je Ben, pa je bil ob meni, in smo ugotovili, da je bil še en gams, drugi, pa jo je popihal gor po melišču. Nekaj sem jih slikala ampak preden sem jaz povlekla fotoaparat ven so bili že tako daleč, da so slike slabe, nekaj pa jih vendar je. ben se je vedel zelo vzorno in ni gamskov niti poskušal preganjat, in sem zelo ponosna nanj.

konec dober, vse dobro

zelo sem vesela, da sem se vseeno odločila it na to tekmo. jutraj je sicer še deževalo in imela sem nekaj pomislekov, ampak kaj ko pa sem bila že zmenjena z Majo, zdaj ji nisem mogla rečt, da ne grem ha ha.
Potem je še nekaj rosilo tudi na začetku tekme ampak nič pretresljivega. Popoldne, pa smo se vsi že veselo greli na sončku. Res bi mi bilo žal, če nebi šla in sem vesela, da sem požrla obljubo.

Tudi sicer, je bila to ena izmed bolj prijetnih tekem. Vreme res ravno pravšnje, ravno pravšnje število tekmovalcev, in meni osebno prijeten prostor, z izjemo nekaj stekla po tleh. Na srečo se nihče ni porezal. Beni se je načeloma odrezal precej dobro. V agilitiyu sva se sicer diskvalificirala, ampak je tekel lepo, samo na napačen hop je šel, v jumpingu pa sva odtekla čist tek in bila po času tretja.
Mislim, da je počas čas, da greva malo naprej in greva v kategorijo A2/J2. Saj to razmišljam že dolgo, bova šla v zimski sezoni, brez veze dve tekmi pred koncem sezone. Sem se pa že dolgo nazaj odločila, da greva enkrat ko bova v agilityu diskvalificirana za predtekmovalca. Ker pa je bila to predzadnja letna tekma sem se že v naprej odločila, da grem na tej tekmi za predtekmovalko v dvojko, v vsake primeru. Najbrž se je Ben zato odločil, da se diskvalificirava, če sem rekla, da grem za predtekmovalko ko bo on disk, potem bo on disk :). Mislim, da nama ni šlo tako slabo, ni bil ravno njegov najboljši tek, predvsem pa ne moj najboljši. Bila sem precej zmedena, zato sva se malo lovila ampak sva prišla skozi z eno napako na slalomu. Mislim, da nama bo kar šlo. Čeprav ker načeloma ni poti nazaj mam občasno mal pomisleke, ampak kaj, saj ne morem večno ostat v enki.

Ps.
Branke pač ni bilo.

Kaj je velika skrivnost in presenečenje te tekme? Polona je imela rojstni dan in smo ji pripravili presenečenje. Spekli smo ji torto/e in ji kupili darila. Mislim, da je bila kar prijetno presenečena, tega definitivno ni pričakovala :) Dobila je bilobil, ker ima težave s spominom in bič, da nas bo lahko krotila :) V glavnem vse vkupaj je izpadlo super, sploh ker smo zadnjič na treningu vse skupaj planiral, medtem, ko je imela ona tečaje in ni nič pogruntala. Super akcija.



ps2
Polona se opravičujem ker razkazujem tvoje slike svetu ;)

dež, že spet

Jutri je tekma, spet je napovedan dež, presneto. Mislim, da bom požrla obljubo, ki sem si jo dala, da na deževne tekme ne bom hodila. Ampak ko pa tekme tako pogrešam. Tako, da bom spet šla, kaj pa čem, če sem odvisnik, sem odvisnik, saj baje bo popoldne ponehalo. Hmm. Ampak tokrat grem še zarad dveh drugih stvari tja, ker se dobim z Branko , bivšo sodelavko tam in še zarad posebnega presenečanja, ki pa mora ostati skrivnost. Izgovori, izgovori, samo, da se naslikam na tekmi :). Upam, da vseeno ne bo deževalo cel dan in s seboj bom vzela veeeč obleke.