Monday, April 28, 2008

Končno sonce-Šmarna gora in Sv.duh

Res je bil en tak blazno lep vikend, kljub temu, da sem v petek in soboto delala. Že od četrtka sije sonce, človeku da to en poseben zagon, po vsem tem dežju. Aprila bo kmalu konec in upam, da bo to upoštevalo tudi vreme.


V četrtek sva to izkoristila tako, da sva praktično celo popoldne preživela na vadbišču. Najprej smo šli na sprehod s Xsaro, nato smo trenirali, potem kar tako malo posedali in uživali na sončku, potem smo šli na sprehod še z Loti, potem smo še malo uživali in pustimo detajle, da smo se zvečer nagradili še z super dobrimi taščinimi palačinkami.
tako nastanejo lepi posnetki ljubke Xsare

Ben in Loti v akciji


V petek sem na žalost popoldne mogla delat, a to še ni razlog, da nebi mogla izkoristit dopoldneva. Pa sva šla na Šmarno goro. Zahotelo se nama je malo družbe in sva zraven povabila še Xsaro in ker k njej spada še Barbara smo tudi njej dovolili, da je šla zraven.
Ben& Xsara na Šmarni gori

Na poti nas je nekaj lovil dež, a se nismo dali, na vrhu je spet sijalo sonce a ozračje je bilo vseeno vlažno, zato je bil razgled nekoliko meglen.

V soboto je bila tekma v Gornji Radgoni a ker je to precej daleč semm se že prej odločila, da na to tekmo ne grem. zato sem tudi pristala na še eno delavno soboto. Ker nisem imela veliko časa sem jo spet mahnila na Šmarno goro, na katero prilezeš v pol ure. Le da sem tokrat nameto na Šmarno na sosednji vrh Grmado. Zdaj bom nekaj časa raje lezla tja, ker je lepše dostopna, pa še manj ljudi je tam, ker na Grmadi ni nobene gostilne in je to za večino ljudi negativna motivacija. Razgled pa še lepši, kot iz Šmarne. Z nama pa sta šla tokrat Tjaša in Capi, Benov nov prijatelj.












V nedeljo sem imela prost cel dan, končno in sem si rekla, da grem nekam malo ven z Ljubljane. Nekam proti primorski. Ker pa se mi je bolj hodilo nisem hotla it ravno na morje, ker se tam ne moreš nikjer sprehajat, razen stalnih poti ob morju, ki pa sem jih tudi že malo naveličana. Tako sem malo pobrskala po netu in našla hrib sv.Duh in sosednji vrh Križna gora. Vrhova sta podobno kot naša Šmarna gora in Grmada oddaljena le nekaj metrov. Tako smo šli najprej pogledat sv. Duh. Na vrhu je stara cerkvica, na vrhu Križne gore pa razgledni stolp. če je nebo res jasno se vidi morje nekje do Benetk. Mi nismo imeli take sreče s čistino neba. Morje se je videlo ravno toliko, da smo lahko določili kje je. Razgled me je malo razočaral, sprehod pa je bil vseeno lep. malo manj kot polovica poti gre preko pašnikov, ki so raj za Bena. Take pašnike, po katerih se podi kot zmešan namreč obožuje. Del poti je sicer po gozdu a vseeno tako redkem, da izleta tja poleti definitivno ne priporočam, ker je sence bore malo. Za ta letni čas, ko sončne žarke še lovimo, pa je izlet idealen. Spet je bil z nama Capi s Tjašo. Kužka sta se zelo izkazala s svojim občutkom za smer. Ko smo hodili gor sploh nismo opazili, da sta se poti vmes ločili, zato nazaj grede, ko smo opazili še drugo nismo imeli pojma, katera je naša. Psa sta samozavestno krenila po eni in smo se odločili, da je najbolje, da jima zaupamo. In res sta nas pripeljala po pravi.














Človek bi lahko takole preživljal vse dni. Kdo si je zmislil, da je treba delat ;(

Friday, April 25, 2008

stroj ki nas prevaža naokoli


Moja druga najljubša domača živalca je moj jekleni konjiček Twigy. Ah ime wsem si ravnokar zmislila, ampak prejšnji je bil dejansko Suzy. No ta naj bo pa Twigy.

Trening

Daša nama je prijazno dovolila, da hodiva na treninge k njej. Fino je, če ti da nasvet nekdo, ki obvlada, poleg tega se na trening kar ne spravim, če nisem z nekom zmenjena in tako treniram manj. No zdaj sva pri Daši redno v gostih. Ben je od začetka zelo napredoval. Zadnjič, ko sem gledala stare posnetke sem dojela besede Saša Novaka, ki mi je rekel, da sem dobra, da vztrajam s takim psom. Ampak najbolj sem vesela, ko se Ben nekaj nauči. Se je pa včeraj precej poznala vročina. Benu se nič ni dalo in se je vlekel čez ovire, in kar naprej so ga zanimale neke druge stvari. ampak kljub vsemu mi je sledil. (z izjemo, ko sta na drugi strani vadbišča dva vadila obramo in ju je tekel nalajat. Mislim, da bi z benom res mogla it delat obrambo.) Zanimivo pa je, da se potem Ben, kljub vročini veselo igra z drugimi psi, da ne govorim o pospešku, ki ga dobi, ko je treba it nekoga nalajat. Smo se na koncu malo igrali in metali igračko čez dve in tri ovire in je Daša pogruntala, da zdaj Ben ne bo več tekel celih parkurjev na treningu ampak samo še sklope ovir, ker takrat dobi večje pospeške. Se strinjam.


skok na hrbet

Friday, April 11, 2008

grrrrrrrrrrrr Zdaj sem pa res jezna. Zjutraj je scalo kot pri norcih, grmelo in je zgledalo, kot, da ne bo nikoli nehalo. Pa sem se odločila, da se vseeno ne grem namakat na tekmo. Zdaj pa se izza oblakov celo sonce kaže. Sovražim April. Zdaj mi je pa žal, da nisem šla. Ampak, saj ni konec svet, pač aprla ne bom na nobeni tekmi, saj jih bo še dosti in se bom držala svojega načela, da ne bom hodila na tekme, kjer dežuje, ker to ni nič zabavno, jaz se grem pa na tekme zabavat. Ampak zdaj ne vem kaj bi sama s sabo, ker sem planirala dan za tekmo. Še za učit se nimam. Blaaaa Bom pa šla kam na kak krajši izlet.

dež, dež, dež 2.


Dežja še kar ni konec in po napovedih nas bo še kar nekaj časa zalivalo. Prav depresivno je že vse skupaj. Najbolj mi gre na živce, ker je jutri tekma. Sem rekla, da na deževne tekme ne bom hodila. Ampak ker jih je že itak zdaj bol malo, pa naslednja je v Gornji radgoni in tja ne grem ker je res predaleč in sem poleg vsega ratala malo zasvojena z agilityem bom jutri vseeno šla in upala, da vsaj ne bo deževalo cel dan. Danes se kar drži, je oblačno a ne pada. Jaz sem večni optimist in upam, da bo jutri tudi tako. April je pokazal zobe.

Monday, April 7, 2008

frizbi


včeraj sva si z Benom ogledala frizbi tekmo. je bilo prijetno, ker je sijalo sonce in smo lahko spet posedali zunaj na travi, kar pozimi močno pogrešam. Sam frizbi pa je malce manj zanimiv kot agility. Najbrž je čist ok, če tekmuješ, ampak sicer pa je bolj zanimiv freestyle, kjer vodnik in pes "plešeta" na glasbo in v plesu mečeta in lovita frizbije naokrog. Metanje frizbija v daljino al kakorkoli se že temu reče pa ni ravno stvar, ki bi se je udeleževala vsak teden. Ker niti meni to ni toliko zanimivo in ker je toliko maj Benu, on teče za frizbijem, ga NE ujame in v večini primerob NE prinese nazaj, se bova raje držala agilitya. čeprav dvakrat mu je uspelo ujeti frizbi v zraku, moj brat je ta zgodovinski dogodek snemal a žal z ugasnjeno kamero.

Drugače pa sva se začela učit nov trikec, kar včeraj na tekmi. naučila se bova, da mi skoči na hrbet. Danse zjutraj pa mi je že trikrat dejansko skočil gor. Pravi vzorni učenec, veliko bolj priden kot jaz, ki bi se namesto, da tole tipkam tud mogla učit.

Saturday, April 5, 2008

Proti Katarini






Danes sva za družbo spet dobila Kalo. Šli smo nasproti Katarini. :) Katarina je vas, pa nismo šli čisto do tja, ker med hišami nimamo kaj početi, je pa od Slavkovega doma nad Mednom do tja kar lep sprehod. Kala in Ben sta se tako podila do onemoglosti. Smo srečali neke nemške al avstrijske al kaj jaz vem turiste in me je teta vprašala, če mam jaz dva psa. Se mi je tako fino zdelo, da sem že rekla ja, pa sem se spomnila, da ni lepo lagati in dodala, no ja, samo čuvam ga :) Ampak je res fino imeti dva kužka in jih gledati, kako se igrata. Seveda je to fino, če sta lepo vzgojena, ne predstavljam si dveh Benov v elementu ;(. oz., si pa si raje ne :).