Sam doma

Ben se še ni čisto navadil, da je zdaj tu doma, ko ga pustim samega tuli, kot mučena žival. Danes sem odšla in pustila prižgan snemalnik, da se prepričam, če tuli ves čas, ko me ni doma. Nisem poslušala celega posnetka, vendar pa kolikor sem ga, je tulil. Imamo resen problem, treba ga je navadit, da bo kdaj pa kdaj pač sam doma. Očim mi je nekoč rekel, da mi bo ta pes še dal tinte pit (butast izraz) ampak priznam, da z njim nimam malo težav. Seveda ga imam kljub vsemu neskončno rada in bom težave sprejela kot izziv in jih rešila. Samo ne vem še kako. Tako je to, če vzameš psa iz zavetišča. Sploh pri prvem je tako, zdaj bi že v marsičem drugače ravnala, ampak moj ubogi, trpinčeni, zapuščeni kuža je bil pač deležen posebne treture. Bomo že kako, samo upam, da nas ne bodo sosedje prej izselili. Saj sva toliko prizanesljiva, da ga puščava samega samo podnevi :) . auuuuuu au au auuuuuuuuuuu

vedno ve kam mora

V nedeljo zvečer smo se malo sprehajali po Jaršah in ker je zraven btc, smo malo zavili še med prazne hale. Ben se je odločil, da bi rad šel v določeno smer, pa sva s Silvotom rekla, da bova prepustila izbiro poti njemu. Kam naju je pripeljal? Točno pred mr.Pata. Niti za eno halo se ni zmotil, vlekel je naravnost, mimo vseh drugih in zavil po stopnicah pred vrata trgovine. Potem je gledal vrata in mene in čakal, da se bodo odprla. Tako mi je bilo hudo, kako naj kužatu, polnemu vznemirjenja razložim, da je nedelja zvečer in trgovina ni odprta. Tako žalostno je gledal, ko sva ga odvlekla stran.

Že tovarišica v osnovni šoli mi je rekla, da delam predolge stavke. Stavek dolg en kilometer res ne zgleda lepo. Sem malo listala tale svoj (pardon, Benov) blog in moram rečt, da je imela tovarišica prav, jaz se pa nisem čisto nič spremenila.

Iški vindgard

včeraj smo šli na dopoldansko kopanje v Iški vindgard. Ben je res užival. Tam nismo bili dolgo, dobre dve uri in ves ta čas se je igral v vodi. Premetaval je kamenčke po dnu in jih lovil. ko smo jih metali na razne konce, vlekel je palčke z dna in nasploh veš čas skakal po vodi gor in dol. Ko smo prišli domov je bil tako utrujen, da je spal ves čas, do treninga agilitya zvečer. Na treningu se je kar izkazal in mi ves čas pridno sledil.

Selitev

3. JUlija 2007 se je naš kuža preselil v nov dom. Z mano vred, da ne bo kakšne pomote. Zdaj živimo skupaj jaz, moj fant in Benetton. Ubogemu revežu ni nič jasno, zakaj smo kar naenkrat v tistem čudnem stanovanju sami?? Ampak se mi zdi, da se je že malo privadil. Samo še ko ga pustiva samega tuli kot zmešan, ampak tudi to bo minilo. Sicer pa je stanovanje idealno zanj, saj je v teh vročih dneh zelo hladno. Sicer pa sva tako ali tako že prej skoraj živela pri Sivu, tako, da ima vsaj njega že dolgo za svojega in mu vsaj to, da smo mi trije skupaj ni dodaten šok.

Prejšnji vikend sem šla na morje brez Bena. Pusila sem ga pri mami in ko sem prišla nazaj je deset minut skakal po meni od veselja, tako zelo sem ga pogrešala. V Baški na Krku imajo zelo lepo urejen kamp, prirejen tudi za kužke in celo nekaj plaže namenjene ravno temu, da se tam kopajo psi. Sigurno bom šla še kdaj tja, Bena pa naslednjič definitivno vzamem s sabo.

Benči moj, bolje mu gre v prvem teku, slabše mu gre v drugem. Danes sva prvi tek- agility tekla nulo. Jupi, brez častnih krogov, brez lajanja na sodnika, brez dodatnih točk zaradi prekoračitve časa, v glavnem čisto lepo nulo. Pristala sva na četrtem mestu.(Xsara me je opozorila, da sem pozabila dodat zelo pomemben detajl, ki ga dodajam zdaj. Med tekom naju je zmotil majhen bel kuža, ki je pritekel na parkur, medtem, ko sva midva tekla. Ben je na takšne kužke iz nevem kakšnega razloga nekako alergičen. Polona je rekla, da je že vidla, kako se bota stepla, ampak ne, Beni ga je gladko zignotiral in tekel dalje.Dvojna zmaga :) )
Potem pa ta drugi tek-jumping. Silvo, moj fant, se je nekaj sprehajal ob parkurju in naš mali bučman je pobegnil s parkurja k njemu. Priznam, da sem bila malo razočarana, kako ne, ko pa bi lahko celo stala na stopničkah, ne samo bila uvrščena. Ampak po drugi strani pa sem bila na to pripravljena, tako, da po prvem navalu besa in ko sem v Silvota vrgla Benovo igračo sem se pomirila in se sprijaznila z nastalo situacijo. Ampak bistveno je, da gre Benu na bolje in mogoče še bo kak agility pes iz njega. Tokrat bom objavila tudi posnetek, pa mogoče dodala še kakšnega s častnimi krogi, da se bo končno vedelo o čem je govora. Imava pa vseeno en pogoj za dvojko. Kot da se nama kam mudi :)