Oddam psa najbljižjemu kmetu. Lovi miši, laja za vsakim mimoedočim in preganja traktorje, ter avtomobile....


Ne, ampak tokrat sem res jezna, samo ne vem na koga bolj, na Bena ali na sodnika. Na Bena najbrž toliko bolj, ker mu je v prvem teku uspelo priti čez brez diskvalifikacije, kljub preseženemu času,čeprav je v bistvu vseeno, ker je v resnici tudi v prvem teku lajal in skakal malo po svoje naokolu in je veselje ob ne disku samo metanje peska v oči. V resnici, pa se je zgodilo isto kot vedno, samo sodnik je bil malo bol prijazen in naju ni diskvalificiral. ampak vseeno sem dobila toliko upanja, da me je drugi tek toliko bolj prizadel in sem svoj večni optimizem spremenila v globok pesimizem. Ben pač NI agility pes. Treningov ne bom opustila, ker tam mu gre še kar dobro, mislim pa, da nekaj časa ne bom hodila na tekme, mogoče na te, ki so v Ljubljamni in so mi blizu kot predtekmovalka, ampak kot tekmovalka pa ne, ker je res škoda denarja.
Sodnik pa...škoda besed, štart sem plačala in po mojem mnenju imam pravico odteči do konca, saj enka pravzaprav je za to, da se v njej dela velike napake, kaj me ma za pošiljat s parkurja, kreten pač...

rojstni dan

Nekateri ljudje pravijo, da nekateri ljudje svoje pse preveč počlovečimo, včasih jih celo primerjamo z otroci...?

Danes sem Bena najprej peljala na igrišče...


...potem pa še k prijateljici Xsari na praznovanje njenega tretjega rojstnega dne. Zbralo se je kar nekaj psičk in naš Ben, ki je bil brez moške konkurence je bil pravi osvajalec. Veselo so se igrali v parku in za vrhunec vsega rojstni dan proslavili še s torto.


Vaja dela mojstra, če tako lepo poskrbimo za naše kužke, kako razvajeni bodo šele naši otroci. To nam lahko zaupa pa ena od skrbnic, ki je bila z nami in ima celo tudi otroka. na srečo, še je upanje in ne rečejo vsi nori pasjeljubci;" ne, ne midva ne bova imela otrok, bova mela raje kužka." No zaenkrat bomo vsaj pri nas razvajali samo kužke. Komaj čakamo naslednje praznovanje 11. septembra, ko bo dve leti dopolnil Ben. :)

Končno se je ena pametna glavca po imenu Petra spomnila, kako izkoristiti Benovo lastnost-ljubosumje v svojo korist. Sem si sposodla Buffy-border in z njo letala mal čez ovire. Prva stvar, tečt z borderjem je čist neki drucga, prav fino, druga stvar, Ben je letal kot rakleta, zdaj se moram pa sam še jaz ob pravem času naučit nehat, ker jaz pol ko sem navdušena preveč vztrajam in ne neham, ko je on najbol navdušen.

Benov slog

Pa je še ena tekma za nama, Ben tako samosvoje teče, da sem razmišljala, da bi začela uvajat Benov slog agilitya. Ena psička, celo borderka se je že odločola, da ga bo preizkusila na tekmi v ljutomeru in je z njim tekomovala, kdo gre lahko počasneje čez slalom in kdo lahko počasneje in obirajoče teče cel parkur. Pri celem parkurju sicer še vedno vodi Ben, ampak pri slalomu mu je bla pa kar konkurenčna :) Sicer pa se je tekma kljub dodatnemu ekipnemu teku hitro končala. vreme nam je bilo skoraj preveč naklonjeno, ker je bilo že kar preveč vroče, to se je seveda poznalo na Benu in konec koncev tudi na meni.

To tekmo smo izkoristili za kar tridnevni izlet v Prlekijo. Spali smo v Radencih, kjer smo najeli ogromno stanovanje, šlo nas je sedem in naših šest psov. Ben se je vedel zelo lepo do preostalih treh samcev. Vanj se je malce zagledal Tinin Mac in Ben je celo dovolil, da ga čohljam in da Mac spi na njegovi blazini, le na posteljo k meni se ni smel it stisnit, ker to bi bilo pa res že preveč. Glede tega me je res prijetno presenetil. Po tekmi so vsi psi popadali, a le za kake pol ure, potem pa se je spet začelo norenje. Tako Ben še danes ni čisto prišel k sebi, zunaj sicer nori kot ponavadi, doma pa je koma. Še jest je nehal, da me kar malo skrbi zanj, čeprav nimam nič proti, če sam od sebe spusti kak obrok, ker to njegovi obilnejši postavici lahko samo koristi.

trma trma

Ta presneta trma, ne vem kaj ima moj kuža v glavi ampak kar naenkrat se odloči, da nečesa ne bo naredil pa naj se jaz na glavo postavim. Na ta rok bbh-ja ne greva, ker nisva dobro pripravljena, zadnjič pa mi je na začetku tečaja tako dobro delal, da sem se že skoraj premislila, ko se je naenkrat odločil, da ne gre okoli mojih nog. seveda sem skoraj izgubila živce preden sem ga malo na silo pripravila do tega, da je to končno naredil, ampak od tu naprej je šlo vse samo še navzdol in sva raje kar zaključila tečaj. Potem pa slalom. Tako dobrega slaloma kot se ga je šel v torek na treningu še ni bilo. Pri slalomu je tako, naučil se ga je zelo hitro, ampak je pa počasen kot želvica. Zadnjič pa je kar držal brzino, ankrat, dvakrat potem pa blokada, ne grem več v slalom!! Nekaj mu ni všeč zadnja prečka, ali pa prva, kakor vzameš. Celega naredi lepo, potem pa noče čez zadjo prečko??? Mogoče jo je polulal kak velik kuža. No v tem primeru bomo čez kakšen mesec, ko bojo vonjave oslabele spet lepo delali slalom, dokler mimo ne pride kak drug velik kuža.