Prva tekma drugič

Pa je minilo. Kot, da je to pozitivno, jaz bi še kar ležala tam na travi in uživala. Ampak ni panike, tekma je bila tako ali tako dolga enajst ur. Benetton se je odrezal vrhunsko. Jaz pa sem bila pošteno zmedena. Smejala sem se eni beaglici, ki se je odločila, da sploh ne gre čez ovire, vodnik jo je pa na vseh štirih prosil, da gre čez :), potem pa jaz nisem dojela, da je pisk za štart namenjen meni. Sem kar stala tam in nisem vedela kaj naj, na koncu sem se le odločila, da štartam, pa bo kar bo. Takoj sem naredila napako in se dotaknila Bena, ki je šel malo preveč po svoje in bila diskvalificirana, od tu naprej je šel Ben čisto lepo čez ovire, do tunela, kjer je šel v napačno luknjo, kar sem mu najbrž tudi itak jaz pokazala, ampak vseeno, ponovna diskvalifikacija, nato pa je šel malo pozdravit našo kompanijo, ki je navijala ob robu. Ko se je vračal pa je mimogrede zavil pozdravit še sodnika, in sva nadaljevala ter lepo končala tek. Kar dobro, inštruktorica je rekla, da dokler ostane na parkurju in se po pohajkovanjih vrne k meni in odteče do konca je ok. Se bo že navadil tega vrveža in vsega skupaj, pa bo v redu. Sem pa ugotovila, da vsaj nekaj časa ni fajn, da smo nastanjeni ob parkurju, ker on ve kje smo in gre med tekom malo tja pozdravit, ker je namreč to naredil, tudi v drugem teku. Čeprav kar se mene tiče je full fajn takole piknikovat. Moram mu pa kupiti nov boks, ker sem imela do zdaj platnenega prenosnega, in sem ga včeraj zaprla not, pa se je kar naenkrat znašel ob meni. Sem mislilsa, da sem ga slabo zaprla, ampak sem ugotovila, da ga je ob strani strgal. Zdaj bo dobil fiksnega, da bo lahko med tekmo počival. Kljub vsemu sva preživela zelo lepo dan, v prijetni družbi.

Vse najine vragolije imam sicer dokumentirane, samo mislim, da se s tem zdaj raje ne bom hvalila :). Potem, ko bova enkrat svetovna prvaka bom pa dala filmčke za nazaj, da se bomo lahko smejali tamu kar je počel v svojih začetkih :).

Prva tekma

V soboto gremo na prvo tekmo v Agilityu. Sicer bi pred prvo tekmo lahko imeli še kakšen trening, vendar pa se to lahko vleče v nedogled, tako bomo vseeno šli preizkusit pri čem smo. Da vidimo, ali sva sposobna odteči en parkur, ali bomo še nekaj časa hodili samo na treninge, na tekme pa le navijat.
Najin prvi cilj je, da Ben ne pobegne s parkurja , drugi pa, da ne bo diskvalificiran. Vse ostalo bo prišlo kasneje. In seveda bom poročala kako nama je šlo.

Agility

Učne ure agilitya po korakih

naučit se moram slalom

Simona pokaže vse, kar moram narest, jaz moram pa samo sledit

pa gugalnico, ki tako zoprno poči


most imam pa rad


uiiiii, a sem gor moram zlest

Krtkolov

Še eden od Benovih priljubljenih početij je krtkolov, vedno in povsod.

Trikci

Ben je zelo učljiv kužek, zato se skupaj veliko učiva. Tako znava že celo paleto trikcev. Ko bova imela malo več časa bova naredila en ornk filmček, do takrat pa posnetek nekaj izbranih trikcev.

Tale prvi je še v fazi učenja...

filmčki

Že kot zelo mlad psiček sem pokazal, da imam rad čofotanje





kako mi je žoga prevelika

Miramare

V petek trinajstega smo se odpravili na izlet na primorsko. Osebki na dveh nogah , Ben in njegova veri firs best friend Xsara. Razen enega nepotrebnega zgrešenega odcepa, zaradi katerega smo si malo prevečkrat ogledali Trst, se ta petek trinajstega ni zgodilo prav nič slabega, nasprotno. Šlo smo na sprehod v park Miramare, kjer se Xsara in Ben najbrž nista tako zabavala kot njuni dvonožniki, pa vendar je park zelo lep in pozirala sta kot prava manekena.

Ko smo zaključili kroženje okrog Trsta smo si privoščili še nekaj slovenske obale, kjer sta končno lahko sprostila svojo energijo in divjala naokrog. Ben si je privoščil tudi skok v morje. Mimo vode nekako ne more, ne da bi vsaj malo počofotal v njej. Celo Xsara, ki ni ljubiteljica vode, je namočila svoje damske tačke, ker je enostavno mogla ugotovit kaj Bena tako zabava.

Ben ni ravno ljubitelj vožne in navadno se v avtomobilu ves čas nervozno premika sem in tja, a je tokrat skupaj s Xsaro zaspal kot angelček.

Klop

Včeraj je prijateljica našla zelo lepega psička v Besnici. Ker ga nobena ni mogla obdržat vsaj začasno sva ga peljali v Gmajnice, a sva se že na poti tja odločili, da ga ne moreva kar tako odpeljati tja in sva začeli klicariti ljudi naokoli, če ga kdo vzame vsaj začasno. Obrnili sva avto in podarili ubogemu psičku vsaj en lep dan. Poimenovali sva ga Klop, ker je revež padel v gnezdo klopov in jih je bil poln. Šli sva domov po Bena in smo šli na sprehod na Rožnik. Ben me je prijetno presenetil. V osnovi se z drugimi psi ne razume najbolje, Klopa pa je kar nekako sprejel, kot bi čutil, da ubogega reveža nihče ne mara. Kot bi se zavedel kaj ima. Sicer se je ves čas nekam čudežno držal mene in skakal po meni, a Klopu je pustil, da ga celo naskakuje. Klop je po vsej verjetnosti v cvetu pubertete in bi z veseljem naskočil kar se da. Na najino veliko žalost je bilo celodnevno klicarjenje in iskanje začasnega doma neuspešno in Klop je danes moral v Gmajnice. Vendar pa sva veseli, da ga nisva odpeljali že včeraj, ker sva mu tako podarili vsaj en prečudovit dan. Želim si, da bi našel čimboljše lastnike, ki bi ga bili vredni.